Naš vsakdanji kruh

20. september 2026

Smo samo na potovanju

Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Flp 3,20

19. september 2026

Božji načrt rešitve

On bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto. 1 Mz 3,15

18. september 2026

Iskanje Božjega kraljestva

Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Mt 6,33

17. september 2026

Glejte na Boga

Ne bomo mogli pozidati obzidja. … Spominjajte se velikega in strašnega Gospoda! Neh 4,4.8

16. september 2026

Večnost z Bogom

Vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Jn 11,26

15. september 2026

Kako se spopasti s slonom

In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In … nastala je globoka tišina. Mr 4,39

14. september 2026

Bog, ki pomaga

Vpili so [Izraelci] in njihov klic na pomoč se je od njihove tlake vzdigoval do Boga. 2 Mz 2,23

13. september 2026

Prg 16–18; 2 Kor 6

Z okna v učilnici, kjer sem poučeval, se je zaslišal glasen udarec in prestrašil učence. Nato še en udarec! Ptica je z glavo naprej priletela v steklo in odskočila, le da je nato znova poletela in se spet zaletela. Kasneje sem prebral, da samo v Združenem kraljestvu vsako leto zaradi udarcev v okna umre do sto milijonov ptic. Trki se zgodijo, ko v oknu zagledajo odseve rastlinja in se poženejo za njimi, prepričane, da vidijo hrano ali material za gnezdenje. Včasih zagledajo tudi svoj odsev in mislijo, da se je treba braniti pred drugo ptico. Prepričane so, da jasno vidijo, vendar so zmedene.
Nevarno je misliti, da vedno vidimo, kaj je resnica – da imamo notranjo jasnost glede svojega življenja. Vendar trpimo zaradi smrtonosne zmede in vedno znova dokazujemo, da tudi naša najboljša modrost – prepuščena sama sebi – sčasoma obrodi bedo. Pregovori pravijo: »Marsikatera pot se človeku zdi prava, njen konec pa so poti smrti« (16,25). Mislimo, da vidimo, kar je resnično, ampak vse prepogosto smo zmedeni. Tudi naš najizrazitejši vpogled je prepreden z napačnimi predstavami. Tudi naš najjasnejši vid je še vedno meglen, nepopoln in pogosto uničujoč.
Zato potrebujemo Božjo modrost (v. 20–21). Potrebujemo Boga, da razsvetli resnico in nas vodi v to, kar je resnično. Potrebujemo Boga, da nas popelje iz naše smrtonosne zmede v celovitost in življenje.