Smo samo na potovanju

20. september 2026
Letališča lahko pričarajo mešanico veselja in razočaranja. Šele po stresnih postopkih prijave in varnostnih postopkih se lahko sprostite in pomešate z državljani številnih držav, dokler ne zaslišite, da naznanijo vaš let. In že ste na poti! S potnim listom in kuponom za vkrcanje v roki.
Pa vendar me ob prihodu na tuje letališče pogosto navdaja groza. Tam sem tujka, ne državljanka, srečujem se z natančnimi vprašanji sumničavih uradnikov za priseljevanje, ki me spravljajo ob živce. Potovanje domov je tako drugačno. Z bežnim pogledom na moj potni list, včasih z nasmehom, mi uradniki pomahajo, naj grem naprej ... brez vprašanj. In doma sem!
Življenje je lahko podobno letališču – kraju potovanja, ne pripadnosti. Mnogim je cilj življenje sámo. Pavel gre celo tako daleč, da pravi: »Mnogi namreč živijo … kot sovražniki Kristusovega križa. … premišljujejo zemeljske stvari« (Flp 3,18–19). Potem oznani dobro novico: »Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika« (v. 20).
Nihče ne živi na letališču, tako kot ne bomo za vedno na zemlji. Z Jezusom kot našim Odrešenikom bomo nekega dne šli domov (v. 14), kjer živi. In kot državljani nebes ne bomo imeli kontrole potnih listov, ker bo Jezus »preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva« (v. 21). Smo samo na potovanju!
— Catherine Campbell

V razmislek

Na kakšne načine vas spodbuja spoznanje, da je to življenje le začasno? Kako naše nebeško državljanstvo vpliva na vas ob težkih dnevih v življenju?
Hvala ti, Jezus, da si mi zaradi križa omogočil, da se ti bom nekega dne pridružil v nebesih.

Berilo

Flp 3,12–21

Ključna vrstica

Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Flp 3,20