Bog, ki pomaga

14. september 2026
Medtem ko je mati vozila svojega devetletnega sina na poletni tabor, se je izgubila, potem ko je narobe zavila in avto je obtičal na podeželski gozdni cesti. Zaradi oddaljenosti območja sta ji GPS in telefon prenehala delovati, zato se nista mogla vrniti. V obupu, potem ko sta za več kot štiriindvajset ur obtičala in čez noč spala v avtu, sta se odpravila peš. Na poti sta pustila sled sporočil: »NA POMOČ. S sinom sva obtičala brez signala in ne moreva poklicati nujne pomoči.« Ker na tabor nista prispela pravočasno, so se ju iskalne in reševalne ekipe odpravile iskat. Našle so avto, sporočila in ju nato hitro našle.
Izraelci so obupano klicali k Bogu na pomoč, ker so Egipčani, ki so jih zasužnjili, z njimi zelo grdo ravnali (2 Mz 1,11–12). Neusmiljeno so jim nalagali težka dela, »grenili so jim življenje s trdim delom« (v. 13–14). Izraelci so se gotovo spraševali, ali bodo sploh preživeli kruto ravnanje. A Bog je slišal njihovo vpitje in določil Mojzesa, da jih osvobodi (3,4–10). Sčasoma ga je Bog uporabil, da jih reši in izpelje iz Egipta (gl. 2 Mz 14–15).
Najsi se počutimo izgubljene ali z nami grdo ravnajo, je Bog vedno blizu in njegova ušesa so odprta za naše vpitje. Ob svojem času in na svoj način bo poslal pomoč, ki jo potrebujemo.
— Anne Cetas

V razmislek

Kako se lahko naučite zaupati svoje obupane klice Bogu? Kakšen obupan klic bi morali moliti k njemu prav zdaj?
Prosim, pomagaj mi, ljubeči Bog. Vedno potrebujem tvoje usmiljenje. Zdaj ti prinašam bremena mojega srca.

Berilo

2 Mz 2,23–25; 3,7–10

Ključna vrstica

Vpili so [Izraelci] in njihov klic na pomoč se je od njihove tlake vzdigoval do Boga. 2 Mz 2,23