Po Jezusovem vnebohodu so bili učenci žalostni, ker jih je njihov Odrešenik in Kralj zapustil. »Strmeli so v nebo« (SSP Apd 1, 10a). Toda Bog je obljubil, da pride k njim Tolažnik.

V Apostolskih delih v drugem poglavju beremo:

“Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali.
Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. Pred tem dogodkom je Jezus učencem naročil, naj ostanejo v Jeruzalemu in počakajo Očetovo obljubo. Na kakšno obljubo Jezus kaže? Na krst v Sv. Duhu.”
(SSP Apd 1,1-4).

Kako velike spremembe so se takrat, tistega 50. dne po veliki noči in Jezusovem križanju zgodile? V prvih dveh poglavjih Apostolskih del so te spremembe opisane in predstavljajo dramatično svetovno prelomnico. Rojena je bila Cerkev. Apostol Luka podrobno opisuje ta potek dogodkov in preobrat med učenci po Božjem posegu.

Jeruzalem je bil ravno takrat zaradi binkošti, judovskega praznika prvih pridelkov , poln pobožnih Judov iz različnih narodov. Učenci, ki so bili sicer Galilejci so zaradi prisotnosti Sv. Duha govorili v jezikih vseh teh narodov. Judje (Parti, Medijci, Krečani, Arabci….) so jih razumeli in se temu čudili. Po Božji volji se je prekletstvo, ki se je začelo ob zidavi babilonskega stolpa ko je Bog zamešal jezike (1 Mz 11), preobrnilo. Kakšna moč Božjega dejanja!! Apostole, ki so govorili o Bogu in Njegovem odrešenjskem načrtu so sedaj vsi razumeli.

Apd 2, 14-41 poroča, da je Apostol Peter vstal, povzdignil glas in vse pogumno nagovoril v pričevanju in oznanjanju velikega Božjega dela odrešenja po Jezusu Kristusu. Prav to je bil znak za naslednji preobrat. Učenci so postali pogumni, dobili so moč Sv. Duha, ki je prišel nad njih in začeli so uresničevati Gospodovo naročilo oznanjevanja Evangelija po vsej Judeji, kot Jezusove priče (Apd 1.8). Zgodilo se je, da se jim je pridružilo in se dalo krstiti približno tri tisoč ljudi.

Ta »čudovita dramatičnost« takratnih dogodkov je zadosten vzrok in gotovost, da nagovori danes tudi nas. Bog izpolnjuje obljube in dela vse dobro, zato Mu moramo slediti!

Wilhelm Busch v svoji knjigi »Jezus naša usoda« razlaga krščanstvo na zanimiv način. Njegovi izjavi sta sledeči; » krščanstvo je popolnoma privatna zadeva« in »krščanstvo ima javno stran življenja«. Pastor Busch nam hoče razložiti, da je naš odnos z Bogom osebna odločitev za osebno odrešitev, medtem ko se javna stran krščanstva kaže predvsem v naši pripadanosti krščanski skupnosti, Cerkvi in pričevanju o tem Božjem čudežu odrešenja.

Gospodov takratni poziv apostolom naj oznanjanjo odrešitev do skrajnih meja sveta , je aktualen za nas tudi danes in predstavlja najpomembnejši klic človeku in svetu. To je tudi naš pomemben izziv, ki ga enostavno ne moremo prezreti.

Cerkev, ki ji pripadamo, gotovo napolnjuje Sv. Duh z vsakodnevno prisotnostjo pri posameznem verniku, bogoslužjih in drugih dogodkih, ko slavimo Boga, molimo in beremo Božjo Besedo. Bodimo tudi mi »mali kristuši«, kot je lepa razlaga nastanka imena za kristjane in pričujmo svetu o našem ljubem Bogu. Napolnimo Jezusovo Cerkev in se odzovimo našemu najpomebnejšemu klicu Boga osebno in kot skupnost vernikov. Sprejmimo Gospodov poziv.

Bodimo pogumni kot apostoli in pričujmo svojim bližnjim in svetu, da je samo v Gospodu moč ljubiti, delati in blagoslovljeno živeti. Ne mlačno, ampak goreče z dejavno vero v Jezusa našega Odrešenika, to je namreč Bogu všeč in edino zveličavno pravi Beseda.

Blagoslovljene Binkošti želim vsem bratom in sestram v našem Gospodu. To je praznik veselja in poguma, Slavimo Gospoda!

The post Cerkev ima rojstni dan. Binkošti appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

»Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. … Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni. Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.«
(SS1 Kor 15, 1-6. 12-19)

Apostol Pavel je živel v nemirnih in nestanovitnih časih. Soočal se je z preganjanjem kristjanov, z njihovo usmrtitvijo, z raznimi političnimi problemi v družbi, z lakoto v svetu in Izraelu, z neozdravljivimi boleznimi in še bi lahko naštevali….Tudi cerkvena skupnost v Korintu je bila izpostavljena različnim pritiskom in nerazumevanju okolice, zato jih Pavel nagovori z zgoraj navedenimi besedami in jih opozori na bistvo Kristusovega delovanja, ki počasi preusmeri naš pogled iz tostranstva na onostranstvo. Kristusovo trpljenje in umiranje na križu za odrešitev celotnega sveta se ni končalo z položitvijo njegovega mrtvega telesa v grob. Na tretji dan je Jezusove učence presunila in presenetila vest, da je vstal od mrtvih in da živi. To ni bilo doživetje posameznika ali le izbranih apostolov temveč skupnosti, ki je štela več kot petsto oseb.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega opisa življenja in delovanja prvih kristjanov, pa tudi našega vsakdana lahko z gotovostjo trdimo, da krščanska vera ne ponuja mirnega načina življenja pa tudi ne stoičnega sprejemanja smrti. Prej nas spodbuja in nam kaže pot kako smrt premagati. Kristus pomeni in je življenje; njegovo vstajenje je prepričljiv dokaz, da Bog ni zadovoljen z potekom človeškega življenja, ki bi potonilo v morju smrti in anonimnosti. Po Kristusu je z njegovim vstajenjem od mrtvih prekinil to podvrženost smrti.

Kristusovi učenci so na velikonočno nedeljo doživeli nekaj čudovitega. Tridnevno žalovanje je bilo nenadoma prekinjeno. Na veliko noč se jim je odstrl drugačen pogled: zazrli so veličastno prihodnost. Če ne bi bilo velikonočnega čudeža, ne bi obstajalo prenovljeno življenje, ki se bo nadaljevalo onkraj naše ere. Izostal bi nov začetek, vstajenje v prenovljenem telesu, obnova zdaj uničene in razrušene zemlje. V tem primeru bi lahko imeli Boga za omejenega pa tudi neljubečega. Če bi bilo s smrtjo vsega konec, bi bilo življenje kristjana omejeno samo na tostranstvo. »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.« ( 1 Kor 15,19) Toda tako kot Pavel tudi mi verujemo, upamo in vztrajamo v naši ljubezni do Kristusa in sočloveka ter v sobivanju z njim, saj stavimo na vstajenje, trenutek, ko bo, kot je zapisal Pavel v pismu Filipljanom, Kristus » preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva.» (3,21).

Verovanje v prenovljeno skupnost s vstalim Kristusom bi moralo zaznamovati in oblikovati naše življenje in umiranje. Kristjani verujemo in izpovedujemo posledice velikonočnega čudeža, zato smo lahko glede smrti realistični. Smrt je strašna in boleča, vendar je poražena. Martin Luter je zapisal: »Celo kadar smo najkrepkejšega zdravja, moramo imeti smrt nenehno pred očmi; tako se ne bomo nadejali, da bomo na tej zemlji ostali večno, ampak bomo imeli eno nogo tako rekoč v zraku.« Z eno nogo v zraku se pogled na bolečine, trpljenje in umiranje z vidika velike noči popolnoma spremeni. Smrt, ki povzroči največjo čustveno bolečino preko Kristusa odpira vrata v veliko veselje popolnega občestva s troedinim Bogom.

Velika noč nas spomni, da je bil Jezus od mrtvih obujen po isti moči, ki poslej deluje v oznanjevanju evangelija. Kdor z vero sprejme oznanilo Jezusovega Vstajenja, tudi sam izkuša oživljajočo Božjo moč, ki spremeni sovraštvo v ljubezen, maščevanje v odpuščanje, zamero v spravo, smrt v novo življenje.

The post Smrt je poražena appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa bomo gledali iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.«

(SSP 1 Kor. 13,12-13)

Biblična beseda nas čudovito nagovarja in spodbuja k hoji za Jezusom. Kaj pravzaprav pomeni, da imamo življenje ali da življenja nimamo? Kaj pomeni imeti življenje, ki je polno, ki je radostno, ki je krščansko? In kaj pomeni imeti prazno življenje? Kaj pomeni, da ljubezen, vera in upanje v našem življenju temelji na Kristusu?
Ljubezen se poudarja zaradi številnih razlogov, a želim poudariti, da je ljubezen najodličnejše merilo vsega, kar počnemo. Zapis o tem najdemo, če preberemo 1. Korinčanom trinajsto poglavje.
Zaman je vsa vera, zaman je vse znanje, zaman so vse žrtve, kajti če za njimi ni ljubezni, niso nič in človeku ne koristijo. Ljubezen je merilo vseh naših dejanj. Če ravnamo tako, da nas navdihuje Kristusova ljubezen, naše dejanje šteje, če pa dajemo svoje življenje za druge, a v nas ni ljubezni, ne uspemo. Krščanska ljubezen je namreč tista, ki našim dejanjem daje pomen in vrednost. Če nismo na tej poti, smo izgubljeni, ne glede na to koliko poznamo Sveto pismo, ne glede na to, kako prizadevni smo v služenju. Če za vsem tem ni Božje ljubezni, delamo zaman.

Bog nam je pokazal to pot in nam naročil, naj hodimo po njej ter vedno znova preverjamo motive za svoja dejanja, da bi videli, ali nas vodi ljubezen iz vere in upanja.

Beseda je bila napisana, da bi spremenila življenje vernikov, njihove medsebojne odnose, življenje Cerkve. Danes ni nič drugače, zato ta Beseda danes govori tudi nam. Naš milostni Gospod nam podarja svojo ljubezen in milost, da bi, osvobojeni vrtenja okoli sebe, skupaj z vero in upanjem obrodili sadove ljubezni v njegovo slavo.
Veliko ljudi pravi, da jih vera, krščanstvo in Kristus samo omejuje, da nimajo nobene svobode. Da se vse vrti samo okrog pravil in zapovedi. Vendar ravno ti ne vidijo, žal, ravno te svobode, ki nam jo daje Kristus tudi s tem, da je on trpel namesto nas. Ko je on plačal za vse naše napake, žalost in trpljenje. Ko je eden darovan za vse, da bi mi imeli večno življenje. Bodimo torej pogumni in stopimo na to pot skupaj z njim, v življenje.

The post Svoboda, ki jo daje Kristus appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Tradicionalni dobrodelni binkoštni piknik 2023 appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Binkoštni piknik appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Dobrodelni koncert za Sirijo appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Velikonočno bogoslužje appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota je v četrtek, 6. aprila 2023, v dvorani Evangeličanskega centra Murska Sobota, sklicala novinarsko konferenco.

Predstavili so prihajajoči dobrodelni koncert glasbenih skupin Eben Ezer, Soli Deo Gloria in Selah, ki ga Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota pripravlja v ponedeljek, 10. aprila 2023, ob 19. uri v gledališki dvorani Park v Murski Soboti.

Člani skupine Soli Deo Gloria prihajajo iz Evangelijske cerkve Dobrega pastirja iz Novega mesta, skupini Eben Ezer in Selah pa delujeta pod okriljem Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota.

Izkupiček od koncerta bo namenjen žrtvam potresa v Siriji.

The post Tiskovna konferenca appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Veliki četrtek appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.

The post Bach za vse appeared first on Evangeličanska cerkev Murska Sobota.