Zvesti in odpuščajoči
6. april 2026
»To ni moja krivda!« reče Han Solo v filmu Imperij vrača udarec. Njegovo ladjo napadejo in zdi se, da ni izhoda – samo zato, ker popravilo ni bilo opravljeno. Ko to reče, se sprašuješ, ali nosi vsaj nekaj odgovornosti za svojo stisko, vendar tega noče priznati.
Tudi sam sem že bil na tem mestu. Včasih je lažje najti nekoga (ali nekaj), ki ga lahko krivim, namesto da bi sam sprejel odgovornost. Sveto pismo nam kaže, da je to nagnjenje staro toliko kot greh. Adam in Eva sta oba to storila (1 Mz 3,11–13) in prav tako Aron. Ko je bil Mojzes na Sinajski gori, kjer je prejel deset zapovedi, mu je Bog rekel, da se je ljudstvo, ki ga je ravno rešil iz suženjstva, odvrnilo od njega in častilo malika (2 Mz 32,7–8). Ko se je Mojzes vrnil in poklical Arona (ki mu je prepustil vodenje), naj odgovarja za to, je Aron odgovoril: »Saj sam poznaš ljudstvo, da je hudobno« (v. 22). Potem je skušal utemeljiti malika, ki ga je dal sam uliti, z besedami: »Pa so mi ga [zlato] dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele« (v. 24).
Kljub naši svojeglavosti nam Bog ponuja odpuščanje, ko mu priznamo, da smo storili napako. Zagotavlja nam, da je »zvest in pravičen« in »nam jih [grehe] bo odpustil« (1 Jn 1,9). Ker nam odpušča in nas sprejema, smo lahko odprti o svoji zlomljenosti pred Bogom, ki je nase vzel našo krivdo na križu zaradi svoje popolne, požrtvovalne ljubezni.
Tudi sam sem že bil na tem mestu. Včasih je lažje najti nekoga (ali nekaj), ki ga lahko krivim, namesto da bi sam sprejel odgovornost. Sveto pismo nam kaže, da je to nagnjenje staro toliko kot greh. Adam in Eva sta oba to storila (1 Mz 3,11–13) in prav tako Aron. Ko je bil Mojzes na Sinajski gori, kjer je prejel deset zapovedi, mu je Bog rekel, da se je ljudstvo, ki ga je ravno rešil iz suženjstva, odvrnilo od njega in častilo malika (2 Mz 32,7–8). Ko se je Mojzes vrnil in poklical Arona (ki mu je prepustil vodenje), naj odgovarja za to, je Aron odgovoril: »Saj sam poznaš ljudstvo, da je hudobno« (v. 22). Potem je skušal utemeljiti malika, ki ga je dal sam uliti, z besedami: »Pa so mi ga [zlato] dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele« (v. 24).
Kljub naši svojeglavosti nam Bog ponuja odpuščanje, ko mu priznamo, da smo storili napako. Zagotavlja nam, da je »zvest in pravičen« in »nam jih [grehe] bo odpustil« (1 Jn 1,9). Ker nam odpušča in nas sprejema, smo lahko odprti o svoji zlomljenosti pred Bogom, ki je nase vzel našo krivdo na križu zaradi svoje popolne, požrtvovalne ljubezni.
— James Banks
V razmislek
Kako ste izkusili Božje odpuščanje? Kako lahko drugim poveste, kaj je storil za vas?
Dragi Jezus, hvala, da si mi odvzel grehe, krivdo in sramoto. Prosim, pomagaj mi vedno živeti zate.