Zmožen pomagati

17. april 2020
Joejev osemtedenski »premor« od službe kot delavec za krizne primere v cerkvi v mestnem središču ni bil podoben počitnicam. Z njegovimi besedami je to pomenilo, da je »ponovno živel med brezdomci, postal eden izmed njih, se spominjal, kako se počutijo lačni, utrujeni in pozabljeni.« Joejevo prvo bivanje na ulicah se je zgodilo pred devetimi leti, ko je prišel iz drugega mesta in ni imel ne službe ne stanovanja. Trinajst dni je živel na ulicah z malo hrane in spanja. Tako ga je Bog pripravil na desetletja službovanja med ljudmi v stiski.
Ko je Jezus prišel na zemljo, se je tudi odločil, da bo delil izkušnje tistih, ki jih je prišel rešit. »Ker pa so otroci deležni krvi in mesa, je prav tako tudi on privzel oboje, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča« (Heb 2,14). Od rojstva do smrti ni nič manjkalo v Kristusovi človeški izkušnji – razen greh (4,15). Ker je premagal greh, lahko pomaga nam, ko smo v skušnjavi, da bi grešili.
Jezusu se ni treba ponovno seznanjati z našimi zemeljskimi skrbmi. Tisti, ki nas rešuje, ostaja povezan z nami in se globoko zanima za nas. Karkoli nam bo prineslo življenje, smo lahko prepričani, da je tisti, ki nas je rešil pred našim največjim sovražnikom, hudičem (2,14), pripravljen, da nam pomaga v naših trenutkih največje stiske.
— Arthur JacksonV RAZMISLEK: Kako vas spodbuja zavest, da je Jezus postal eden izmed nas, da bi se poistovetil z nami in nam pomagal? Kaj vam v tem obdobju vašega življenja pomeni, da je »bil v naši koži«?MISEL/
Oče, pomagaj mi, da se bom spomnil, da si mi pripravljen pomagati na vseh področjih mojega življenja.

Berilo

Heb 2,14–18

Ključna vrstica

Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim. Heb 2,18