Življenje po smrti
15. januar 2022
Carl se je boril z rakom in je potreboval presaditev obeh pljučnih kril. Prosil je Boga za nova pljuča, a se je pri tem čudno počutil. Priznal je, da je čudno moliti za to, ker »mora nekdo umreti, da bi jaz živel.«
Carlova dilema poudarja osnovno resnico Svetega pisma, da Bog uporabi smrt, da prinese življenje. To vidimo v zgodbi o izhodu iz Egipta. Izraelci so se rodili v suženjstvo in so trpeli pod zatiralsko roko Egipčanov. Faraon jih ni hotel izpustiti, dokler Bog iz tega ni naredil nekaj osebnega. Vsak najstarejši sin bo umrl, razen če družina ubije brezmadežno jagnje in namaže podboje svojih vrat z njegovo krvjo (2 Mz 12,6–7).
V današnjem času sva se ti in jaz rodila v suženjstvu greha. Hudič naju ni hotel izpustiti, dokler ni Bog iz tega naredil nekaj osebnega; žrtvoval je svojega popolnega Sina na križu, kjer je prelil svojo kri.
Jezus nas kliče, naj se mu pridružimo tam. Pavel je razložil: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19–20). Ko začnemo verovati v Božje brezmadežno Jagnje, se zavežemo, da bomo vsak dan umirali z njim – umirali grehu, da bi z njim vstali v novo življenje (Rim 6,4–5). To vero izrazimo vsakič, ko rečemo »ne« okovom greha in »da« Kristusovi svobodi. Nikoli nismo bolj živi, kot ko umiramo z Jezusom.
Carlova dilema poudarja osnovno resnico Svetega pisma, da Bog uporabi smrt, da prinese življenje. To vidimo v zgodbi o izhodu iz Egipta. Izraelci so se rodili v suženjstvo in so trpeli pod zatiralsko roko Egipčanov. Faraon jih ni hotel izpustiti, dokler Bog iz tega ni naredil nekaj osebnega. Vsak najstarejši sin bo umrl, razen če družina ubije brezmadežno jagnje in namaže podboje svojih vrat z njegovo krvjo (2 Mz 12,6–7).
V današnjem času sva se ti in jaz rodila v suženjstvu greha. Hudič naju ni hotel izpustiti, dokler ni Bog iz tega naredil nekaj osebnega; žrtvoval je svojega popolnega Sina na križu, kjer je prelil svojo kri.
Jezus nas kliče, naj se mu pridružimo tam. Pavel je razložil: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19–20). Ko začnemo verovati v Božje brezmadežno Jagnje, se zavežemo, da bomo vsak dan umirali z njim – umirali grehu, da bi z njim vstali v novo življenje (Rim 6,4–5). To vero izrazimo vsakič, ko rečemo »ne« okovom greha in »da« Kristusovi svobodi. Nikoli nismo bolj živi, kot ko umiramo z Jezusom.
— Mike Wittmer
V razmislek
Zakaj je smrt edina pot v življenje? Kako ste pokazali, da ste sprejeli Jezusovo smrt za vas?
Jezus, tvoja smrt mi prinaša življenje. Pomagaj mi, da bom danes umrl grehu in živel svoje življenje po tebi.