Življenje in smrt

5. maj 2026
Mnogi svetovni voditelji se morajo soočiti s hladno realnostjo sredi številnih obveznosti in odgovornosti – kot del svoje vloge morajo narediti načrte za svoj pogreb. Na ta način bo njihova država pripravljena proslavljati njihovo življenje, ko umrejo. Nekega takšnega voditelja so vprašali, ali je »čudno« načrtovati svoj pogreb. Odgovoril je: »Nekako se tega navadiš.« Zgodovinarji bodo pisali o njihovi zapuščini, a predsedniki in kraljevi liki morajo načrtovati osebne in tradicionalne dele svojega pogreba in načine, kako se jih bodo spominjali.
Smrt je streznitvena resničnost, s katero se moramo vsi soočiti. Kralj Salomon, ki je iskal smisel življenja v užitku, delu in znanju in ugotovil, da je vse to prazno, je rekel: »Bolje je hoditi v hišo žalovanja, kakor hoditi v hišo gostije« (Prd 7,2). Negativne situacije dajo več uvida kot srečna obdobja. Če se soočamo z realnostjo smrti, se lahko bolje pripravimo na to, kar pride potem. Vrstica se nadaljuje: »tam je konec vsakega človeka [smrt je usoda vsakogar], kdor še živi, si vzame to k srcu.« Premišljevati moramo o njej in jo načrtovati.
Priprava pride iz prejetja odpuščanja grehov od Jezusa, ki je umrl za nas in vstal od mrtvih. Vsi umremo, ker je smrt prišla, ko je bil prvi človek, Adam, neposlušen Bogu, mi pa smo sledili njegovim potem. Toda »tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni« (1 Kor 15,22).
— Anne Cetas

V razmislek

Kako ste se pripravili na soočenje s smrtjo? Kako želite, da se vas spominjajo?
Hvala ti, odrešujoči Bog, za obljubo, da bodo v Kristusu vsi, ki umrejo, oživljeni.

Berilo

Prd 7,1–10

Ključna vrstica

… tam je konec vsakega človeka, kdor še živi, si vzame to k srcu. Prd 7,2