Živeti s polno vero

Tisoči ljudi po svetu so molili za Sethijinega triletnega sina, ki je bil že več mesecev v bolnišnici. Ko so zdravniki rekli, da Shiloh ne kaže nobene »pomembne možganske aktivnosti«, me je Sethie poklicala. »Včasih se bojim, da ne živim s polno vero,« je rekla. »Vem, da lahko Bog ozdravi Shiloha in mu omogoči, da se vrne domov z nami. Imam pa tudi mir, če ga Bog ozdravi tako, da ga vzame v nebesa.« Zagotovila sem ji, da jo Bog razume tako kot nihče drug, in ji rekla: »Predala si Bogu. To je polna vera!« Čez nekaj dni je Bog vzel njenega dragocenega sina v nebesa. Čeprav se je borila z žalostjo ob izgubi, se je Sethie zahvalila Bogu in mnogim ljudem, ki so molili. Rekla je: »Verjamem, da je Bog kljub temu dober in še vedno Bog.«
Na tem svetu bomo do Jezusovega ponovnega prihoda »trpeli v raznih preizkušnjah« (1 Pt 1,6). Morali bomo predelati resnična čustva, ki jih povzroči resnična bolečina. Vendar je lahko vsak, ki izkusi »novo rojstvo« v Kristusu (v. 3), zasidran v življenju z ljubeznijo do Jezusa in se veseli »v neizrekljivem in poveličanem veselju« (v. 8). Končni rezultat naše vere v Kristusa je »odrešitev duš« (v. 9).
Sveti Duh nam daje moč, da imamo polno vero – živimo s svojimi molitvami in situacijami, ki jih z zaupnostjo predamo Kristusu.

— Xochitl Dixon

V razmislek

Kdaj vam je Bog pomagal veseliti se v upanju odrešitve v Jezusu, medtem ko ste se soočali s strašnimi okoliščinami? Kako je vaše zaupanje vanj spremenilo način vaše molitve?

Dragi Jezus, prosim, pomagaj mi, da ti bom zaupal, medtem ko čakam na tvoj obljubljeni ponovni prihod, ko boš vse naredil novo.

Vir:

Naš vsakdanji kruh