V tem skupaj

10. februar 2020
V dvomesečnem obdobju leta 1994 je bilo ubitih milijon Tutsijev v Ruandi. Svoje rojake so pobijali člani plemena Hutu. Ob tem strašnem genocidu je škof Geoffrey Rwubusisi prosil ženo, da bi se približala ženam, katerih bližnji so bili pobiti. Maryjin odgovor je bil: »Želim si samo jokati.« Tudi ona je izgubila člane svoje družine. Škofov odgovor je pokazal, da je moder voditelj in ljubeč mož: »Mary, zberi žene in jokaj skupaj z njimi.« Vedel je, da je ženo bolečina pripravila, da na edinstven način deli bolečino drugih.
Cerkev, Božja družina, je kraj, kjer se lahko deli celo življenje – dobro in ne tako dobro. Novozavezne besede »drug drugega« so uporabljene, da bi zajele našo soodvisnost. »Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. … Drug o drugem imejte isto mišljenje« (Rim 12,10.16). Razsežnost naše povezanosti je izražena v v. 15: »Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo.«
Čeprav globina in obseg naše bolečine morda zbledi v primerjavi s tistimi, ki so doživeli genocid, je vseeno osebna in resnična. In tako kot pri Maryjini bolečini jo lahko zaradi tega, kar je Bog storil za nas, sprejmemo in delimo v tolažbo in dobro drugih.
— Arthur Jackson

V razmislek

Kdaj ste dovolili nekomu drugemu, da je delil vašo bolečino? Kako vam Kristusovo telo – cerkev – pomaga spopasti se s težkimi obdobji v življenju?
Milostni Bog, odpusti mi moje obotavljanje, da bi vstopil v bolečino drugih. Pomagaj mi živeti polnejše kot povezan član tvoje cerkve.

Berilo

Rim 12,9–16

Ključna vrstica

Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo. Rim 12,15