V redu bo

Eden najbolj živih spominov na otroštvo moje hčerke je dan, ko jo je očka naučil voziti kolo brez pomožnih kolesc. Na neki točki njunega izleta je moj mož uravnotežil svoje noge na pestu njenega zadnjega kolesa (medtem ko je ona držala svoje na pedalih in sta si delila krmilo), da sta se lahko skupaj spustila po majhnem, rahlo nagnjenem delu. Spominja se, kako se je njen oče smejal od veselja – v ostrem nasprotju z njeno strašno izkušnjo tega trenutka. Vožnja je bila tako kratka, da se je celoten dogodek odvil prehitro, da bi se mož lahko ustavil in sočustvoval z njo. Ko danes obujata spomine na dogodek, se moj mož nežno odzove na njen spomin, tako da ji zagotovi, da je vedel, da bo vse v redu.
Njuna zgodba je primerna prispodoba za trenutke, ko tudi mi v življenju občutimo strah. »Hribi« so morda videti veliki in strašljivi z našega zornega kota in nevarnost, da se poškodujemo, se lahko zdi zelo resnična. A Sveto pismo nam zagotavlja: »Gospod je na moji strani, ne bom se bal« (Ps 118,6). Čeprav se nam človeška pomoč lahko izneveri, je Bog zaupanja vredno zavetje, ko se počutimo preobremenjeni zaradi svojih bojev (v. 8–9).
Bog nam »pomaga« (v. 7), kar pomeni, da mu lahko zaupamo, da bo skrbel za nas v najbolj preizkušajočih in strašnih trenutkih našega življenja. Kljub padcem, brazgotinam in bolečinam, ki jih morda prenašamo, je njegova odrešujoča prisotnost naša »moč« in »rešitev« (v. 14).

— Kirsten Holmberg

V razmislek

Kdaj ste se zavedali Božje prisotnosti sredi težav? Kako vam je pomagal?

Hvala ti, Oče, da si prisoten v mojem življenju. Prosim, pomagaj mi prepoznati tvojo bližino.

Vir:

Naš vsakdanji kruh