V delu

14. maj 2020
Pravkar so asfaltirali to cesto, sem si mislil, ko se je promet upočasnil. Zdaj pa jo spet razkopavajo! Potem sem se vprašal: Zakaj se dela na cesti nikoli ne končajo? Še nikoli nisem videl znaka, ki bi rekel: »Asfaltiranje ceste je končano. Uživajte v popolni cesti.«
A nekaj podobnega velja tudi za moje duhovno življenje. Na začetku svoje vere sem si predstavljal, da bom dosegel trenutek zrelosti, ko mi bo vse jasno, ko bom »gladko asfaltiran«. Trideset let kasneje pa priznavam, da sem še vedno »v delu«. Tako kot nenehno luknjaste ceste, po katerih vozim, se zdi, da tudi sam nisem nikoli »dokončan«. Včasih se zdi to enako frustrirajoče.
A Heb 10 vsebuje čudovito obljubo. V. 14 pravi: »Z eno samo daritvijo je torej za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni.« Jezusovo delo na križu nas je že rešilo. Popolnoma. V celoti. V Božjih očeh smo celi in dokončani. Paradoksalno pa je, da ta proces ni končan, dokler smo še na zemlji. Še vedno se oblikujemo v njegovo podobo, še vedno smo v procesu »posvečenja«.
Nekega dne ga bomo videli iz oči v oči in bomo takšni kot on (1 Jn 3,2). Do takrat pa smo še vedno »v delu«, ljudje, ki željno pričakujemo slavni dan, ko bo delo v nas resnično dokončano.
— Adam HolzV RAZMISLEK: Ali ste kdaj razočarani, da se zdi duhovni napredek počasnejši, kot ste pričakovali? Kako vas ta odlomek iz Heb spodbuja, da mislite o svoji duhovni rasti?MISEL/
Zvesti Bog, včasih sem razočaran, da se moj duhovni napredek zdi tako počasen. Pomagaj mi, da se bom spominjal, da še vedno deluješ v mojem življenju, me oblikuješ in mi pomagaš, da postajam vse bolj podoben tebi.

Berilo

Heb 10,11–18

Ključna vrstica

Z eno samo daritvijo je torej za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni. Heb 10,14