V Božji vidni vrsti

Trina je prejela brezplačno vstopnico za razprodan dogodek in jo pospravila v svoje Sveto pismo. Kasneje jo je sin videl, kako mrzlično nekaj išče po kuhinji. Ko mu je razložila, da je izgubila Sveto pismo, jo je vprašal, zakaj išče v omarah s hrano. »Ker sem že povsod drugje iskala, dogodek pa se začne čez trideset minut,« je rekla. »Nočem zamuditi niti trenutka.« Sin se je zahihital. »Umiri se, mami,« je rekel. »Mislim, da trpiš zaradi FOMO, strahu, da bi kaj zamudila.« Zasmejala se je. Ko se je sin pridružil iskanju, je vstopil Trinin mož. »To si pustila v avtu,« je rekel in dvignil Sveto pismo.
Čeprav ni narobe uživati ​​v nepričakovanih blagoslovih, velikih počitnicah ali enkratnih priložnostih v življenju, se želja po uživanju zlahka spremeni v strah pred tem, da bi kaj zamudili. Lahko smo celo v skušnjavi, da mislimo, da nam Bog nekaj prikriva ali da nas izgubi izpred oči. Vendar naš Bog, »ki je naredil nebo in zemljo« (Ps 121,2), vedno pazi na nas, nikoli ne spi ter skrbi za nas in nas ščiti (v. 3–7). Zato nam ni treba skrbeti zaradi obvozov, zamud ali celo zamujenih priložnosti. Bog bo varoval »tvoje odhajanje in prihajanje, od zdaj in do večnosti« (v. 8).
V časih stiske, v obdobjih obilja in v vsakem vsakdanjem trenutku, ki ga Bog načrtuje za nas, smo vedno v njegovem vidnem polju. Zamudili ne bomo ničesar, kar je Bog načrtoval za nas.

— Xochitl Dixon

V razmislek

Kako to, da ste v Božjem vidnem polju, vpliva na vaše življenje? Kdaj je to, da ste nekaj zamudili, vodilo v nepričakovan blagoslov?

Zvesti Bog, hvala, da me imaš v svojem vidnem polju.

Vir:

Naš vsakdanji kruh