Upanje v vero

27. januar 2026
Kristinin sin je umrl, ko je bil star le sedem let. Tri leta kasneje pa so njenemu starejšemu sinu postavili diagnozo smrtonosne bolezni. Prijatelji, ki niso bili kristjani, so žalovali z njo, vendar niso mogli razumeti, zakaj še vedno zaupa Jezusu. »Kako je lahko tvoj Bog to dopustil? Zakaj bi še verovala vanj?« so spraševali.
Za Kristin pa je bil to še močnejši razlog za vero. »Ne razumem, zakaj se to dogaja,« je rekla, »vendar vem, da nam bo Bog pomagal skozi to. Samo Bog mi lahko da upanje, da vztrajam.«
Takšno upanje in vera sta gnala kralja Davida, ko se je znašel v težkih okoliščinah. Ko je bil obkrožen s sovražniki, ki so ga hoteli uničiti, verjetno ni mogel razumeti, zakaj se mu to dogaja. Vendar je vedel, da hodi za Bogom, ki mu lahko zaupa, da ga bo rešil in blagoslovil ob svojem času (Ps 31,15–17). To gotovo upanje mu je omogočilo, da se še naprej predaja Bogu in reče: »V tvoji roki so moji časi« (v. 16). To ga je dvignilo, da je lahko tudi rekel: »Bodite močni, vaše srce naj se opogumi, vsi vi, ki pričakujete Gospoda!« (v. 24)
Ko se počutimo preobremenjeni in se zdi, da se nimamo česa veseliti, vemo, da se lahko še bolj oklenemo Boga in življenje dajajočega upanja, ki ga daje le on.
— Leslie Koh

V razmislek

Kaj potrebujete, da lahko vztrajate v težavah življenja? Kako vam Božja obljuba upanja daje veselje in moč celo v stiskah?
Ljubeči Oče, ti poznaš moje boje in dvome. Prosim, daj mi vero, da ti bom še naprej zaupal, in moč, da bom vztrajal.

Berilo

Ps 31,14–19

Ključna vrstica

Bodite močni, vaše srce naj se opogumi, vsi vi, ki pričakujete Gospoda! Ps 31,25