Upanje, ki ga prinaša Jezus

10. marec 2026
Začelo se je z elektronskim sporočilom, ki mi ga je poslal žalujoči oče. V prometni nesreči je izgubil svojo hčer Alysso, študentko, in moral je govoriti z nekom, ki bi razumel njegovo pretresljivo bolečino.
Po skoraj tristo sporočilih in štirih letih sva se s Craigom končno lahko srečala v živo. Njegova služba ga je pripeljala v bližnje mesto, tako da sva bila neko nedeljo pri istem bogoslužju, šla sva na kosilo in delila spomine na najini hčeri, Melisso in Alysso – dve dekleti, ki sta osrečevali druge ljudi, uživali v odbojki, ljubili Jezusa in po nedolžnem izgubili življenje v prometni nesreči.
Kaj je bilo bistvo najinega pogovora tistega dne? Govorila sva o najini žalosti. Jokala sva. A predvsem sva govorila o upanju. Pravem, pristnem upanju, ki temelji na Božjih obljubah. »Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja,« je razložil apostol Pavel. »Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim« (1 Tes 4,13–14). Za kristjana je onkraj groba življenje – večno življenje.
S Craigom sva zaključila dan z molitvijo in zahvaljevanjem, da sta najini hčeri na varnem v njegovem ljubečem objemu. Skupna ljubezen do Jezusa povezuje srca in daje upanje v sicer brezupnih situacijah.
— Dave Branon

V razmislek

Katera izguba teži vaše srce? S kom lahko govorite o njej? Kako vam lahko upanje v Jezusa pomaga, da se soočite s to težavo?
Ljubeči Bog, hvala, da si dal v moje življenje druge ljudi, ki razumejo mojo bolečino, in ker si mi dal pravo, pristno upanje.

Berilo

1 Tes 4,13–18

Ključna vrstica

… tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. 1 Tes 4,13