So tukaj zmaji?
9. januar 2020
Legenda pravi, da je bilo na robovih srednjeveških zemljevidov, ki so označevali meje sveta, ki so jih v tistem času poznali ustvarjalci zemljevidov, napisano »Tukaj so zmaji« – pogosto skupaj z živimi ilustracijami strašnih zveri, ki naj bi prežale tam.
Ni veliko dokazov, da bi srednjeveški kartografi dejansko napisali te besede, vendar rada razmišljam, da pa so jih morda res. Mogoče ker »tukaj so zmaji« zveni kot nekaj, kar bi sama občasno napisala – strogo opozorilo, da čeprav ne vem točno, kaj bi se zgodilo, če bi šla v neznano, verjetno to ne bi bilo dobro!
Toda obstaja očiten problem z mojo priljubljeno politiko samozaščite in izogibanja tveganju – je v nasprotju s pogumom, h kateremu sem poklicana kot kristjanka (2 Tim 1,7).
Morda bi lahko celo rekli, da sem zapeljana glede tega, kaj je v resnici nevarno. Kot je razložil Pavel, bo pogumna hoja za Jezusom v strtem svetu včasih boleča (v. 8). Toda kako naj kot tisti, ki smo bili pripeljani iz smrti v življenje in jim je bilo zaupano življenje Duha, ki teče v nas in skozi nas (v. 9–10.14), ne bi hodili za njim?
Ko nam Bog da tako vznemirljivo darilo, bi bila prava tragedija, če bi se strahoma umaknili – veliko hujše kot karkoli, s čimer se lahko srečamo, ko sledimo Kristusovemu vodenju na neoznačeno ozemlje (v. 6–8.12). Lahko mu zaupamo svoje srce in svojo prihodnost (v. 12).
Ni veliko dokazov, da bi srednjeveški kartografi dejansko napisali te besede, vendar rada razmišljam, da pa so jih morda res. Mogoče ker »tukaj so zmaji« zveni kot nekaj, kar bi sama občasno napisala – strogo opozorilo, da čeprav ne vem točno, kaj bi se zgodilo, če bi šla v neznano, verjetno to ne bi bilo dobro!
Toda obstaja očiten problem z mojo priljubljeno politiko samozaščite in izogibanja tveganju – je v nasprotju s pogumom, h kateremu sem poklicana kot kristjanka (2 Tim 1,7).
Morda bi lahko celo rekli, da sem zapeljana glede tega, kaj je v resnici nevarno. Kot je razložil Pavel, bo pogumna hoja za Jezusom v strtem svetu včasih boleča (v. 8). Toda kako naj kot tisti, ki smo bili pripeljani iz smrti v življenje in jim je bilo zaupano življenje Duha, ki teče v nas in skozi nas (v. 9–10.14), ne bi hodili za njim?
Ko nam Bog da tako vznemirljivo darilo, bi bila prava tragedija, če bi se strahoma umaknili – veliko hujše kot karkoli, s čimer se lahko srečamo, ko sledimo Kristusovemu vodenju na neoznačeno ozemlje (v. 6–8.12). Lahko mu zaupamo svoje srce in svojo prihodnost (v. 12).
— Monica Brands
V razmislek
Ali obstaja posebej izčrpavajoč strah, h kateremu vas Bog kliče, da se soočite z njim? Kako bi vas lahko podpora in ljubezen drugih kristjanov spodbudila, ko hodite skozi svoje strahove?
Ljubeči Bog, hvala za novo življenje, ki si nam ga dal, za svobodo od vsega, kar bi nas ohromilo v strahu in sramoti. Pomagaj nam najti mir v tebi.