Skrivnost

29. februar 2020
Včasih sumim, da ima moj maček Heathcliff hud primer sindroma FOMO (strahu, da bi kaj zamudil). Ko pridem domov iz trgovine, Heathcliff pohiti, da bi preveril vsebino vrečk. Ko režem zelenjavo, se postavi na zadnje tace in gleda plodove ter me prosi, naj jih delim z njim. A ko dejansko dam Heathcliffu to, kar je pritegnilo njegovo pozornost, hitro izgubi zanimanje in zdolgočaseno nerazpoložen odide.
A bilo bi hinavsko od mene, če bi bila stroga do svojega prijateljčka. Kot komična karikatura odraža malo moje nenasitne lakote po več, mojo predpostavko, da »zdaj« ni nikoli dovolj.
Po Pavlovih besedah zadovoljstvo ni naravno – je naučeno (Flp 4,11). Sami od sebe obupno stremimo za tistim, kar mislimo, da nas bo zadovoljilo, in se premaknemo na naslednjo stvar, ko vidimo, da nas prejšnja ne bo zadovoljila. Spet drugič naše nezadovoljstvo dobi obliko vznemirjenega ščitenja sebe pred kakršnokoli in vsemi domnevnimi grožnjami.
Ironično je, da moramo včasih izkusiti to, česar se najbolj bojimo, da bi začutili resnično veselje. Ker je Pavel izkusil veliko najhujših stvari v življenju, bi lahko iz prve roke pričeval o »skrivnosti« pravega zadovoljstva (v. 11–12) – skrivnosti resničnosti, da ko dvignemo k Bogu svoja hrepenenja po celosti, izkusimo nerazložljiv mir (v. 6–7) in smo poneseni vse globlje v globočine Kristusove moči, lepote in milosti.
— Monica Brands

V razmislek

Kako ste izkusili skrivnosten mir, ko ste ga najmanj pričakovali? Kakšna obupna hrepenenja ali strahove morate morda dvigniti k Bogu?
Nebeški Oče, tako sem hvaležen, da lahko moja hrepenenja in moja strtost najdejo zadovoljstvo in celost v tebi. Pomagaj mi predati svoje poskuse, da bi si zagotovil svojo srečo, v zameno za sprejemanje daru vsakega trenutka s teboj.

Berilo

Flp 4,10–19

Ključna vrstica

Na vse mogoče sem se navadil. Flp 4,12