Skrivanje pred Bogom

22. januar 2022
Zaprla sem oči in začela glasno šteti. Moji sošolci iz četrtega razreda so šli ven iz sobe, da bi se skrili. Potem ko sem pregledala vse omare, za kar se mi je zdelo, da traja ure, še vedno nisem mogla najti ene sošolke. Počutila sem se smešno, ko je končno skočila ven izza praproti, ki je visela s stropa. Za rastlino je bila samo njena glava – preostanek njenega telesa je bil ves čas viden!
Ker je Bog vseveden, sta bila Adam in Eva, ki sta se skrila pred njim v edenskem vrtu, ves čas »vidna« (1 Mz 3,8). Vendar se nista igrala otroške igre; izkušala sta nenadno zavedanje – in sram – zaradi svojega napačnega ravnanja, saj sta jedla od drevesa, od katerega jima je Bog prepovedal jesti.
Adam in Eva sta se odvrnila od Boga in njegove ljubeče skrbi, ko sta bila neposlušna njegovim navodilom. Namesto da bi se odvrnil od njiju v jezi, ju je poiskal in rekel: »Kje si?« Ne gre za to, da ne bi vedel, kje sta, ampak želel je, da spoznata njegovo usmiljeno skrb za njiju (v. 9).
Nisem videla prijateljice, ki se je skrivala, a Bog nas vedno vidi in nas pozna – zanj smo ves čas vidni. Tako kot je poiskal Adama in Evo, je Jezus poiskal nas, ko smo bili »še grešniki« – umrl je na križu, da bi pokazal svojo ljubezen do nas (Rim 5,8). Nič več se nam ni treba skrivati.
— Kirsten Holmberg

V razmislek

Kdaj ste se skušali »skriti« pred Bogom? Kako vas je poiskal?
Oče Bog, hvala, da si pokazal svojo ljubezen in skrb do mene kljub vsemu, kar sem storil napačnega proti tebi.

Berilo

1 Mz 3,1–10

Ključna vrstica

Gospod Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« 1 Mz 3,9