Samo iskra

3. julij 2020
»Smo v knjižnici in zunaj vidimo plamene!« Bila je prestrašena. To sva slišala v njenem glasu. Poznava njen glas – glas najine hčerke. Obenem pa sva vedela, da je univerzitetno središče najvarnejši prostor zanjo in skoraj 3000 drugih študentov. Ogenj se je širil hitreje, kot bi pričakovali. Rekordna vročina in suša so bili vse, kar so potrebovale majhne iskre, da so na koncu požgale 97000 aker, uničile več kot 1600 poslopij in ubile tri ljudi. Na fotografijah, ki so bile posnete, ko je bil ogenj pogašen, je bila običajno bujna okolica podobna pusti površini zemlje.
V Jakobovem pismu pisec našteva nekaj majhnih, a mogočnih stvari: »Če konjem na gobce nadenemo uzde« in »majhno krmilo« ladij (3,3–4). In čeprav jih poznamo, so ti primeri nekako oddaljeni od nas. Potem pa omeni nekaj, kar nam je malo bližje, nekaj, kar ima vsak človek – jezik. In čeprav je to poglavje najprej usmerjeno specifično na učitelje (v. 1), se njegova uporaba hitro razširi na vsakega izmed nas. Jezik, čeprav je tako majhen, lahko povzroči v katastrofalne posledice.
Naš majhni jezik je mogočen, ampak naš veliki Bog je še mogočnejši. Njegova pomoč iz dneva v dan nam daje moč, da krotimo in vodimo svoje besede.
— John Blase

V razmislek

Kdaj vam je nazadnje kaj ušlo z jezika? Kaj vam bo pomagalo, da čvrsto krotite svoje besede z Božjo močjo?
Jezus, slišal sem že besede, ki so me zapekle. In kolikokrat sem sam rekel nekaj, kar je povzročilo škodo ali bolečino? Pomagaj mi čvrsto krotiti svoj jezik.

Berilo

Jak 3,1–6

Ključna vrstica

Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Jak 3,5