Prijazen opomin

2. avgust 2020
Zgodnje spomladansko vreme je bilo osvežujoče in moja popotna tovarišica, moja žena, ne bi mogla biti boljša. A lepota teh skupnih trenutkov bi se lahko hitro spremenila v tragedijo, če ne bi bilo rdečega in belega opozorilnega znaka, ki me je obvestil, da sem namenjen v napačno smer. Ker se nisem dovolj na široko obrnil, sem v trenutku zagledal znak »Enosmerna ulica«, ki mi je strmel v obraz. Hitro sem se popravil, ampak zdrznil sem se ob misli na škodo, ki bi jo lahko povzročil ženi, sebi in drugim, če bi prezrl znak, ki me je opomnil, da vozim v napačno smer.
Zaključne besede Jakobovega pisma poudarjajo, kako pomembno je opominjanje. Kdo izmed nas ni potreboval, da bi ga tisti, ki jim je mar za nas, »vrnili« z naših poti ali dejanj, odločitev ali želja, ki bi lahko bile škodljive? Kdo ve, kakšna škoda bi bila lahko povzročena nam samim ali drugim, če ne bi nekdo ob pravem času pogumno posredoval.
Jakob poudarja vrednost prijaznega opomina z naslednjimi besedami: »… tisti, ki grešnika spreobrne iz blodnje njegove poti, njegovo dušo reši iz smrti in pokrije množico grehov« (5,20). Opominjanje je izraz Božjega usmiljenja. Naj nas naša ljubezen in skrb za dobrobit drugih navedeta k temu, da spregovorimo in ravnamo na načine, ki jih lahko Bog uporabi, »da ga spreobrne« (v. 19).
— Arthur Jackson

V razmislek

Kakšna tveganja in nagrade so povezane s pomočjo tistemu, ki tava, da se vrne nazaj na pot, kamor spada? Kdaj je Bog uporabil nekoga, da vas pripelje nazaj z ne tako dobrega mesta?
Oče, ohrani me, da ne bom odtaval od tvoje resnice, in daj mi pogum, da pripeljem nazaj tiste, ki tavajo.

Berilo

Jak 5,19–20

Ključna vrstica

… tisti, ki grešnika spreobrne iz blodnje njegove poti, njegovo dušo reši iz smrti. Jak 5,20