Pravo zavetje
7. avgust 2025
Luči so plapolale in ugasnile, ko je hud zimski vihar pošiljal plasti dežja skozi noč. Naše jezero so bičali veliki valovi, ki so butali v sosednji zid in metali obilico vode v njihov vrt s takšno silo, da so ga povsem uničili. Kako ironično, da je zid, ki je bil postavljen za zaščito, postal razlog za takšno škodo!
Toda ali ni tudi življenje takšno? Gradimo zaščitne zidove v svojih srcih, ko nas ljudje prizadenejo ali razočarajo, in vsakič, ko se to zgodi, dodamo še več opek in še malo bolj puščamo druge zunaj. A ti zidovi, ki so bili namenjeni zaščiti, tako pogosto vodijo v še večje spore, osamljenost in prizadetost, ko se borimo, da bi se resnično povezali.
Naš nagon je, da kujemo lastno obrambo. A podoba zidu mojih sosedov, ki je »uničila« njihovo imetje, me spominja, kako zlahka se naša prizadevanja izjalovijo. Zato raje kličem k Bogu kot psalmist: »Varuj mojo dušo in me reši, naj ne bom osramočen, ker se zatekam k tebi« (Ps 25,20).
V Božji prisotnosti najdemo tistega, ki razume vse nevarnosti, ki nas obkrožajo (v. 16–19), in ki nam daje zavetje, ki nas ne bo nikoli osramotilo. Ko zaupamo v njegovo ljubečo zaščito, bomo ugotovili, da nam ni treba graditi svojih zavetij, kajti »ščit in oklep sta njegova zvestoba« (Ps 91,4).
Toda ali ni tudi življenje takšno? Gradimo zaščitne zidove v svojih srcih, ko nas ljudje prizadenejo ali razočarajo, in vsakič, ko se to zgodi, dodamo še več opek in še malo bolj puščamo druge zunaj. A ti zidovi, ki so bili namenjeni zaščiti, tako pogosto vodijo v še večje spore, osamljenost in prizadetost, ko se borimo, da bi se resnično povezali.
Naš nagon je, da kujemo lastno obrambo. A podoba zidu mojih sosedov, ki je »uničila« njihovo imetje, me spominja, kako zlahka se naša prizadevanja izjalovijo. Zato raje kličem k Bogu kot psalmist: »Varuj mojo dušo in me reši, naj ne bom osramočen, ker se zatekam k tebi« (Ps 25,20).
V Božji prisotnosti najdemo tistega, ki razume vse nevarnosti, ki nas obkrožajo (v. 16–19), in ki nam daje zavetje, ki nas ne bo nikoli osramotilo. Ko zaupamo v njegovo ljubečo zaščito, bomo ugotovili, da nam ni treba graditi svojih zavetij, kajti »ščit in oklep sta njegova zvestoba« (Ps 91,4).
— Debbi Fralick
V razmislek
Kakšno zaščito ste postavili v svojem srcu? Kako vam lahko današnja vrstica pomaga zaupati, da bo Bog vaše zavetje?
Dragi Bog, hvala za podobo v Svetem pismu, da si ti moja zaščita, moje zavetje, moja trdnjava, moj ščit. Naj to resnično izkusim, ko danes hodim s teboj.