Prava sreča

26. januar 2022
V 10. stoletju je bil Abd al-Rahman III. vladar Kordove v Španiji. Po petdesetih letih uspešnega vladanja (»moji podložniki so me ljubili, moji sovražniki so se me bali in moji zavezniki so me spoštovali«), si je al-Rahman poglobljeno ogledal svoje življenje. »Bogastvo in čast, moč in užitek so čakali na moj klic,« je rekel o svojih privilegijih. Ko pa je štel, koliko dni pristne sreče je imel v tem času, jih je naštel samo štirinajst. Kakšna streznitev.
Pisec Pridigarja je bil tudi mož bogastva in časti (Prd 2,7–9), moči in užitka (1,12; 2,1–3). In ko je ocenil svoje življenje, je bila to zanj enaka streznitev. Spoznal je, da bogastvo samo vodi v željo po še več (5,10–11), užitki pa dosežejo le malo (2,1–2) in uspeh je lahko posledica naključja ali sposobnosti (9,11). A njegova ocena se ni končala tako žalostno kot al-Rahmanova. Vera v Boga je bila njegov največji vir sreče, spoznal je, da lahko uživa v hrani, delu in dobrih delih, ko jih dela z Bogom (2,25; 3,12–13).
»O človek!« je al-Rahman zaključil svoja razmišljanja, »ne polagaj svojega zaupanja v sedanji svet!« Pisec Pridigarja bi se strinjal. Ker smo ustvarjeni za večnost (3,11), nas zemeljski užitki in dosežki sami po sebi ne bodo zadovoljili. A z Bogom v našem življenju je pristna sreča mogoča, ko jemo, delamo in živimo.
— Sheridan Voysey

V razmislek

K čemu se najbolj obračate, da bi našli srečo? Kako lahko danes jeste, delate in delate dobro z Bogom?
Nebeški Oče, danes bom delal vse stvari s teboj ob sebi.

Berilo

Prd 3,9–14

Ključna vrstica

Spoznal sem, da ni dobrega v njih, razen da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju. Prd 3,12