Prah smo

Mladi oče je bil na koncu z živci. »Sladoled! Sladoled!« je kričal njegov malček. Njegov izpad sredi polnega nakupovalnega središča je začel pritegovati pozornost bližnjih nakupovalcev. »V redu, ampak najprej morava narediti nekaj za mamico, velja?« je rekel oče. »Neeee! Sladoled!« Potem se jima je približala majhna, lepo oblečena žena v čevljih, ki so se ujemali z njeno torbico. »Ima hud izpad,« je rekel oče. Žena se je nasmehnila in odgovorila: »Pravzaprav je videti, kot da ima hud izpad vašega dečka. Ne pozabite, da je tako majhen. Potrebuje vašo potrpežljivost in da ostanete v njegovi bližini.« Situacija se ni čudežno rešila sama od sebe, ampak to je bil ravno takšen premor, kot sta ga v tistem trenutku potrebovala oče in sin.
Odmev besed te modre žene lahko slišimo v Ps 103. David piše o Gospodu, ki je »usmiljen in milostljiv …, počasen v jezi in bogat v dobroti« (v. 8). Potem nadaljuje s podobo zemeljskega očeta: »Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, GOSPOD izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo« (v. 13). Bog, naš Oče, »pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah« (v. 14). Ve, da smo majhni in krhki.
Pogosto nam spodleti in smo preobremenjeni s tem, kar nam izroči ta veliki svet. Kako čudovito zagotovilo imamo, da poznamo potrpežljivo, vedno prisotno, prekipevajočo ljubezen našega Očeta.

— John Blase

V razmislek

Kdaj ste se počutili preobremenjeni kot majhen otrok? Kako verjamete, da se je Bog Oče odzval na vas v tistem trenutku?

Hvala, da si naš potrpežljivi, prisotni Oče, ki se spominja, kdo in kaj smo.

Vir:

Naš vsakdanji kruh