Pot iz samopoškodovanja
3. april 2026
Iona se je kot krščanska najstnica vedno počutila, kot da izstopa. »V šoli sem se res borila z negotovostjo in osamljenostjo,« se spominja. Do svojega petnajstega leta se je samopoškodovala in zbolela za motnjo hranjenja.
Neko veliko noč so jo sprejeli na oddelek intenzivne nege, kjer se je na novo srečala z Jezusom. Borila se je s svojim spoznanjem Boga in sovraštvom do same sebe, a nenadoma je začutila, kot da ji je Jezus rekel: »Po mojih ranah si bila ozdravljena in osvobojena. Nikoli ti ni bilo treba vzeti nič od te bolečine na svoje telo. Jaz sem jo že vzel na svoje telo.«
»Sploh nisem vedela, da je to iz Svetega pisma,« se spominja Iona. »Nisem vedela, dokler tega nisem kasneje prebrala v Izaiju.«
Izaija je napisal te besede kot del svojega preroštva o Jezusu, tistem, ki je »nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine« (53,4). Sklicujoč se na brutalnost Jezusovega sojenja, pretepanja in usmrtitve na križu, je rekel: »Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (v. 5).
Ko čutimo sram, žalost ali obup nad sabo ali tem, kar smo storili narobe, obstaja izhod za našo bolečino. Njegovo ime je Jezus – »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd« (v. 5). Ranjen. Strt. To so globoke rane našega srca, ki jih nese na križ – in plača v celoti. Tukaj smo priče kazni, ki nam je prinesla mir (gl. v. 5). Tukaj se začne ozdravljenje našega srca.
Neko veliko noč so jo sprejeli na oddelek intenzivne nege, kjer se je na novo srečala z Jezusom. Borila se je s svojim spoznanjem Boga in sovraštvom do same sebe, a nenadoma je začutila, kot da ji je Jezus rekel: »Po mojih ranah si bila ozdravljena in osvobojena. Nikoli ti ni bilo treba vzeti nič od te bolečine na svoje telo. Jaz sem jo že vzel na svoje telo.«
»Sploh nisem vedela, da je to iz Svetega pisma,« se spominja Iona. »Nisem vedela, dokler tega nisem kasneje prebrala v Izaiju.«
Izaija je napisal te besede kot del svojega preroštva o Jezusu, tistem, ki je »nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine« (53,4). Sklicujoč se na brutalnost Jezusovega sojenja, pretepanja in usmrtitve na križu, je rekel: »Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (v. 5).
Ko čutimo sram, žalost ali obup nad sabo ali tem, kar smo storili narobe, obstaja izhod za našo bolečino. Njegovo ime je Jezus – »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd« (v. 5). Ranjen. Strt. To so globoke rane našega srca, ki jih nese na križ – in plača v celoti. Tukaj smo priče kazni, ki nam je prinesla mir (gl. v. 5). Tukaj se začne ozdravljenje našega srca.
— Chris Wale
V razmislek
Kakšno bolečino, krivdo ali žalost nosite s seboj? Kako bi lahko osvobodilo vaše srce, če bi to predali Jezusu, da nese za vas na križ?
Dragi Jezus, osupel ponovno prihajam k vznožju križa. Nosil si vso mojo sramoto, moj greh, mojo krivdo in mojo bolečino. Hvala ti, Gospod, da si me odrešil.