Ponovno postati otroci
5. november 2025
Edwin prevaja Sveto pismo v malajščino. Zelo mu je všeč, kar mu je Bog skozi to osebno pokazal. Še posebno je navdušen nad življenje spreminjajočim spoznanjem, da Bog želi biti Oče temu ljudstvu.
»Mt 18,3 je moja najljubša vrstica,« je navdušen. »Vedno znova jo preučujem … Postati moramo kot otroci in se zanašati na Očeta za preskrbo, zaščito in dojemanje.«
V tej vrstici Jezus odgovarja na vprašanje, ki so mu ga postavili učenci, kdo bo »največji« v njegovem kraljestvu (v. 1). Preusmeri jih od želje po veličini do cilja, naj posnemajo majhne otroke: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (v. 3) Vrata Jezusovega kraljestva so na široko odprta vsem, a kot razlaga Edwin, se moramo »prostovoljno ponižati, da bomo kot otroci, Bog pa je naš oče.«
Kako se otroci približajo ljubečemu staršu? Svobodno. Pogosto. Srečno. S pričakovanjem. Da bodo prejeli, ne dali. Tako lahko tudi mi vstopimo v čudovito prisotnost našega Boga.
»Kdor se torej poniža kot ta otrok,« pravi Jezus, »bo največji v nebeškem kraljestvu« (v. 4). Kajti ko pridemo brez svojih zaslug ali veličine, smo svobodni, da prejmemo od njegovega obilja.
Kako dobro, kako čudovito, da se Bog milostno in prostovoljno imenuje naš Oče!
»Mt 18,3 je moja najljubša vrstica,« je navdušen. »Vedno znova jo preučujem … Postati moramo kot otroci in se zanašati na Očeta za preskrbo, zaščito in dojemanje.«
V tej vrstici Jezus odgovarja na vprašanje, ki so mu ga postavili učenci, kdo bo »največji« v njegovem kraljestvu (v. 1). Preusmeri jih od želje po veličini do cilja, naj posnemajo majhne otroke: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (v. 3) Vrata Jezusovega kraljestva so na široko odprta vsem, a kot razlaga Edwin, se moramo »prostovoljno ponižati, da bomo kot otroci, Bog pa je naš oče.«
Kako se otroci približajo ljubečemu staršu? Svobodno. Pogosto. Srečno. S pričakovanjem. Da bodo prejeli, ne dali. Tako lahko tudi mi vstopimo v čudovito prisotnost našega Boga.
»Kdor se torej poniža kot ta otrok,« pravi Jezus, »bo največji v nebeškem kraljestvu« (v. 4). Kajti ko pridemo brez svojih zaslug ali veličine, smo svobodni, da prejmemo od njegovega obilja.
Kako dobro, kako čudovito, da se Bog milostno in prostovoljno imenuje naš Oče!
— Chris Wale
V razmislek
Kdaj ste nazadnje premišljevali o odnosu starš-otrok, v katerega vas vabi Bog? Kako je videti danes, da se mu približate kot njegov otrok?
Nebeški Oče, hvala, da me imenuješ tvoj otrok. Hvala za vse privilegije, ki pridejo s tem odnosom. Danes bom prišel svobodno in pogosto v tvojo dobrodošlo prisotnost!