Plesati pred Gospodom

17. junij 2020
Pred leti sva s Carolyn obiskala majhno cerkev, kjer je med bogoslužjem neka ženska začela plesati na prehodu med klopmi. Kmalu so se ji pridružili še drugi. S Carolyn sva se spogledala in se brez besed strinjala: »Jaz ne!« Prihajava iz cerkvenega izročila, ki ima raje resno liturgijo in ta druga oblika čaščenja je presegala najino cono udobja.
Toda če Markova zgodba o Marijini »potrati« sploh kaj pomeni, pravi, da lahko svojo ljubezen do Jezusa izražamo na način, ki se zdi drugim neprijeten (Mr 14,1–9). Marijino maziljenje je stalo celoletno plačo. To je bilo »nespametno« dejanje, ki so ga učenci prezirali. Beseda, ki jo Marko uporablja za opis njihovega odziva, pomeni »prhanje« in vsebuje prezir in posmehovanje. Marija se je morda zdrznila zaradi strahu pred Jezusovim odzivom. Vendar jo je Jezus pohvalil za njeno dejanje predanosti in jo branil pred svojimi učenci, saj je Jezus videl ljubezen, ki je spodbudila njeno dejanje, kljub temu, kar bi morda drugi poimenovali nepraktično dejanje. Rekel je: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila« (v. 6).
Različne oblike čaščenja – neformalno, formalno, živahno – prestavljajo iskren izliv ljubezni do Jezusa. On je vreden vsega čaščenja, ki prihaja iz srca ljubezni.
— David H. RoperV RAZMISLEK: Zakaj mislite, da smo kritični do neznanih oblik čaščenja? Kako lahko spremenimo svoje misli o obliki čaščenja, ki je izven naše cone udobja?MISEL/
Priklanjam se pred teboj, vsemogočni Bog, in te častim. Ti si vreden najvišje hvale in oboževanja.

Berilo

Mr 14,1–9

Ključna vrstica

Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja?« Mr 14,4