Osvobojeni iz svoje kletke

13. februar 2020
Ko je bil pisatelj Martin Laird na sprehodu, je pogosto srečal moža s štirimi kerryjskimi modrimi terierji. Trije psi so prosto tekali po prostranih poljih, eden pa je ostajal v lastnikovi bližini in tekal v majhnih krogih. Ko se je Laird končno ustavil in vprašal o tem nenavadnem vedenju, je lastnik razložil, da je to pes iz zavetišča, ki je bil večino svojega življenja zaprt v kletki. Terier je še naprej tekal v krogih, kot da bi bil še vedno v zaprtem boksu.
Sveto pismo razodeva, da smo ujeti in brez upanja, če nas Bog ne reši. Psalmist je govoril o tem, da ga je preganjal sovražnik, da so ga obdale »vrvi smrti«, »vrvi podzemlja … zanke smrti« (Ps 18,5–6). Zaprt in v verigah je klical Boga na pomoč (v. 7). »Gospod je zagrmel na nebu … pošlje pomoč od zgoraj, vzame me« (v. 14, 17).
Bog lahko enako stori za nas. Zlomi lahko verige in nas osvobodi iz zaprtih kletk. Lahko nas osvobodi in nas odpelje »na prostrano polje« (v. 20). Kako žalostno je, če še naprej tečemo v majhnih krogih, kot da smo še vedno zaprti v stare ječe. Po njegovi moči naj nas nič več ne veže strah, sramota ali zatiranje. Bog nas je rešil iz teh kletk smrti. Svobodno lahko tečemo.
— Winn Collier

V razmislek

Katere kletke vas držijo zaprte? Kako živite, kot da vas stara kletka še vedno drži ujete?
Bog, ti praviš, da osvobajaš jetnike. Pomagaj mi, da bom to verjel. Pomagaj mi, da bom to živel. Rad bi bil svoboden. Rad bi bil na tvojem prostranem polju.

Berilo

Ps 18,4–7.17–20

Ključna vrstica

Odpeljal me je [Bog] na prostrano polje. Ps 18,20