Ostati v Jezusu

1. julij 2026
»Užitek je poln le, če se ga spomnimo.« Te besede, ki jih je spregovoril lik v knjigi C. S. Lewisa Out of the Silent Planet [S tihega planeta], prikazujejo veselje, ki ga imaš, ko se spominjaš dragocenih trenutkov v življenju. Čeprav upravičeno uživamo v dih jemajočih razgledih ob naši pohodniški poti ali v deljenju pomembnega mejnika z bližnjim, je to, kar občutimo, morda le začetno zadovoljstvo. Pogosto je kasnejše razmišljanje o takšnih trenutkih (in podobnih) sestavni del veselja ob tem, da smo jih doživeli.
Mogoče je to še en razlog, zakaj Jezus naroča svojim učencem, naj sodelujejo pri Gospodovi večerji. Ko je z njimi jedel pashalno večerjo pred svojo smrtjo, ji je vlil novo plast pomena. Ko so jedli nekvašen kruh in pili »kelih«, ju je opisal, da predstavljata njegovo telo in kri (Lk 22,19–20). Njegovi učenci naj bi redno uživali ta obrok »v [njegov] spomin« (v. 19).
Judje se spominjajo, kako jih je Bog rešil iz Egipta, s praznovanjem pashe (gl. 2 Mz 12,17). Tisti, ki verujejo v Jezusovo žrtev, pripovedujejo o Božji odrešitvi od posledic greha, tako da sodelujejo pri Gospodovi večerji – žalosten, a vesel spomin. Ko jo uživamo, udejanjamo, kaj pomeni »ostajati« v občestvu z Jezusom (gl. Jn 6,56) in okušati užitek našega občestva z njim.
— Kirsten Holmberg

V razmislek

Kako je spominjanje del vašega čaščenja Boga? Česa se spominjate o njegovem delu v vašem življenju danes?
Prosim, pomagaj mi, dragi Oče, da se bom spominjal tvojih dobrih del!

Berilo

Lk 22,14–23

Ključna vrstica

Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Jn 6,56