Ostati učljiv v Bogu

Ko je Kat izvedela, da je noseča, je pustila srednjo šolo, da bi skrbela za svojo hčer. Petnajst let kasneje je bila Kat zaposlena mati treh otrok, ki je sanjala, da bi postala izučena kozmetičarka. S ponižnostjo in vztrajnostjo je ponovno postala dijakinja v brezplačnem programu. Počutila se je ponižno, ko se je vrnila v program. »Ta program je spremenil moje življenje!« je rekla. »Moja učiteljica je bila čudovita in me je močno spodbujala.«
Ostati učljiv je morda ena najtežjih stvari, kar jih lahko naredimo. Sveto pismo govori, naj imamo učljivo srce, ki je odprto za Božjo modrost. Poezija v Pregovorih nam naslika sliko dveh žena, ki kličejo mimoidočega – Modrost in Norost (Prg 9,1–6.13–18). Tisti, ki poslušajo Modrost, z milostjo sprejmejo opomin. Dajo se poučiti in so »še modrejši« (v. 9). Stopajo »po poti razumnosti« (v. 6) in sedajo k mizi modrosti, da bi se poučili. Njihova poslušnost vodi v polno življenje (v. 11). V nasprotju s tem pa tisti, ki poslušajo Norost, sovražijo opomin ali kritiko. Žalijo vsakogar, ki jih skuša poučiti (v. 7–8). Ponižnost pride iz strahu Gospodovega – priznavanja, da je on svet, mi pa nismo (v. 10). Ni enostavno ostati učljiv, a priznati, da ne vemo vsega in potrebujemo pomoč, prinaša tudi svobodo. Modrost nas kliče. Kako se bomo odzvali?

— Karen Pimpo

V razmislek

Kako se običajno odzovete na kritiko? Kako lahko ponižen odziv vodi v rast in zmago?

Da se dam poučiti, ni moj naraven odziv, modri Oče, a zaupam tvojim potem.

Vir:

Naš vsakdanji kruh