Odvisnost od Boga
7. september 2025
»O, kako si resna!« sem rekel deset tednov stari vnukinji Leilani. Ko sem jo ogovarjal, je preučevala moj obraz z namrščenim čelom. »Tudi jaz bi bil resen,« sem nadaljeval, »ko bi gledal ta svet. Ampak veš kaj? Mami te ima rada, očka te ima rad in babi in dedi te imata tudi rada. Najboljše pa je, da te ima rad Jezus! In to pomeni vse!«
Potem se je zgodilo. Kot da bi oblak dovolil posijati soncu, je mrščenje izginilo in njen obrazek se je razsvetlil z nasmehom, ki je stopil moje srce. Kot večina starih staršev bi rad verjel, da me je razumela, a to je morda malo pretirano. Mogoče pa je ujela veselje izza mojih besed. Preprosto, nedolžno veselje, ki je zasijalo na njenem obrazu, me je spomnilo na Jezusove besede, da moramo sprejeti Božje kraljestvo »kakor otrok« (Mr 10,15).
Jezus je rekel te besede, ko »so mu prinašali otroke«, da bi »položil nanje roke in jih blagoslavljal« (v. 13, 16). »Učenci pa so jih grajali,« ker so mislili, da je Jezus preveč zaposlen ali pomemben. Jezus je postal nejevoljen nad njimi (v. 13–14).
Otroci so po naravi ponižni in odvisni. Da bi prejeli Božjo dobroto do nas v Kristusu, se moramo tudi mi odvrniti od prevzetnosti in priznati svojo potrebo po njem v vsem. Ko to storimo, zamenja brezupnost tega sveta z obljubo večnega življenja z Bogom. In ob tem bi se morali nasmehniti.
Potem se je zgodilo. Kot da bi oblak dovolil posijati soncu, je mrščenje izginilo in njen obrazek se je razsvetlil z nasmehom, ki je stopil moje srce. Kot večina starih staršev bi rad verjel, da me je razumela, a to je morda malo pretirano. Mogoče pa je ujela veselje izza mojih besed. Preprosto, nedolžno veselje, ki je zasijalo na njenem obrazu, me je spomnilo na Jezusove besede, da moramo sprejeti Božje kraljestvo »kakor otrok« (Mr 10,15).
Jezus je rekel te besede, ko »so mu prinašali otroke«, da bi »položil nanje roke in jih blagoslavljal« (v. 13, 16). »Učenci pa so jih grajali,« ker so mislili, da je Jezus preveč zaposlen ali pomemben. Jezus je postal nejevoljen nad njimi (v. 13–14).
Otroci so po naravi ponižni in odvisni. Da bi prejeli Božjo dobroto do nas v Kristusu, se moramo tudi mi odvrniti od prevzetnosti in priznati svojo potrebo po njem v vsem. Ko to storimo, zamenja brezupnost tega sveta z obljubo večnega življenja z Bogom. In ob tem bi se morali nasmehniti.
— James Banks
V razmislek
Na kakšne načine potrebujete Boga? Kako lahko danes izrazite svojo odvisnost od njega?
Aba, Oče, pomagaj mi ponižno živeti v tvoji dobroti in jo deliti z drugimi.