Nikoli ne obupaj!

13. oktober 2026
Le malokdo bi podvomil v motivacijsko moč besed sira Winstona Churchilla med drugo svetovno vojno. Nikoli se ni vdal, niti ko se je zmaga zdela nemogoča. Njegove vznemirljive izjave ter močna volja in srce so bili nalezljivi. »Nikoli se ne vdajte,« je spodbujal, »nikoli, nikoli, nikoli, v ničemer, velikem ali majhnem, se ne vdajte ... razen iz časti in zdrave pameti.« Winston Churchill se je zavedal pomembnosti svojega cilja, zato sredi grozot vojne ni obupal.
Tudi Pavel je bil zgled vztrajnosti, vendar za še večji cilj. Ker je verjel, da je služba, ki jo je opravljal, od Boga, je preganjani cerkvi v Korintu povedal: »Ne omagujemo« (2 Kor 4,1). Ni nameraval obupati, ne glede na to, kako težko je postalo, in v svojem pismu je spodbudil njih in tudi nas, naj ravnamo enako. Nikoli se ne vdajte!
Da, hoja za Jezusom bo vključevala stisko (v. 8), a Bog obljublja, da nas ne bo nikoli zapustil (v. 9). Namesto tega daje v naša umrljiva telesa »zaklad« – Kristusovo luč (v. 6) –, ki bo sijala skozi življenjske razpoke, da bi pokazala, da je »ta presežnost moči Božja in ne iz nas« (v. 7). »Saj ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda« (v. 5). Jezus je služba Božjega usmiljenja. Zaradi njega nam ni treba nikoli izgubiti upanja.
— Catherine Campbell

V razmislek

Kaj vas je prej navedlo k razmišljanju o izgubi poguma na vaši krščanski poti? Kako bi vam ta odlomek lahko pomagal pri vašem procesu ozdravitve?
Gospod, hvala ti, da me ne nameravaš videti strtega ali obupanega. Pomagaj mi, da sprejmem »razpoke« in pustim, da tvoja luč sije skoznje.

Berilo

2 Kor 4,1.5–10

Ključna vrstica

Ker imamo po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo, ne omagujemo. 2 Kor 4,1