Neuslišane molitve

30. januar 2022
Ali smo že tam? / Ne še. / Ali smo že tam? / Ne še. To je bila igra, ki smo jo igrali na naši prvi (in zagotovo ne zadnji) dolgi vožnji z avtom, ko so bili otroci še majhni. Naša starejša dva sta ohranjala igro živo in če bi dobila evro za vsakič, ko so to vprašali, bi imela kup evrov. To je bilo vprašanje, s katerim so bili moji otroci obsedeni, a jaz (voznica) sem bila enako obsedena s spraševanjem: Ali smo že tam? In odgovor je bil: Ne še, ampak kmalu.
Če povemo resnico, večina odraslih postavlja različico tega vprašanja, čeprav ga morda ne povemo na glas. A sprašujemo iz istega razloga – utrujeni smo, naše oko je »otopelo od žalosti« (Ps 6,8). Utrujeni smo od »vzdihovanja« (v. 7) zaradi vsega, od nočnih novic do dnevnih razočaranj na delu, do nikoli končanih zdravstvenih problemov, do napetosti v odnosih in seznam se še nadaljuje. Kličemo: »Ali smo že tam? Gospod, doklej?«
Psalmist je poznal takšno utrujenost in je iskreno prinesel to ključno vprašanje pred Boga. Tako kot skrben oče je Bog slišal Davidove klice in v svojem velikem usmiljenju jih je sprejel (v. 10). Ni ga sramotil, ker je vprašal. Enako se lahko tudi mi približamo našemu Očetu v nebesih z našimi iskrenimi vzkliki: »Doklej?« in njegov odgovor bo morda: »Ne še, ampak kmalu. Dober sem. Zaupaj mi.«
— John Blase

V razmislek

Zakaj ste utrujeni v tem trenutku in se sprašujete: Doklej, Gospod? Kaj je pri Bogu takšnega, kar kaže, da je vreden zaupanja?
Oče v nebesih, zaradi bremen tega sveta se sprašujem: »Doklej?« Hvala, da sprejemaš takšne molitve, in prosim, daj mi moč, da ti zaupam na potovanju življenja.

Berilo

Ps 6

Ključna vrstica

A ti, Gospod, doklej [do kdaj]? Ps 6,4