Najboljše šele prihaja

7. januar 2022
»Ali se spominjaš življenja pred otrokoma?« Žena mi je postavila to vprašanje po posebej zahtevnem tednu z najinima malima fantoma. Seveda sva hvaležna, da ju imava, vendar prej nisva poznala takšne izčrpanosti. To nenehno odločanje, razmišljanje, ko sva na nogah, neizprosna rutina, discipliniranje in mučni dvomi … Včasih se hrepeneče ozirava nazaj v bolj umirjen tempo življenja, ki sva ga nekoč poznala.
Želja po oziranju nazaj je pogosta človeška izkušnja in še bolj hrepenenje po minulih dneh. In čeprav naša preteklost vsebuje pomembne nauke, izkušnje in ljudi, je apostol Pavel predstavil ključno navodilo za krščansko življenje, ko je pisal cerkvi v Filipih: »Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju« (Flp 3,13–14).
Pavel ne zanika, da je pomembno, kar se je zgodilo – ali da dobro živimo danes –, vendar nas spodbuja, naj oči usmerjamo v to, kar je pred nami. Vemo, da ne glede na to, kako dobri so bili morda dnevi za nami, so za nas kot kristjane najboljši dnevi vedno pred nami. Ko pridemo »do vstajenja od mrtvih« (v. 11), bomo končno v našem pravem domu (v. 20), imeli bomo telo, ki se ne bo utrudilo (v. 21), in uživali bomo v Jezusovi čudoviti prisotnosti. To je nagrada, za katero si je vredno prizadevati.
— Chris Wale

V razmislek

Kdaj je najbolj verjetno, da se ozirate nazaj, če hrepenite po minulih dneh? Kako vam lahko prizadevanje za to, kar je pred vami, pomaga najbolje izkoristiti današnji dan?
Hvala ti, Jezus, da so moji najboljši dnevi še pred mano, ko te bom končno videl iz oči v oči in spoznal popolno izpolnitev vseh tvojih obljub zame. Pomagaj mi, da bom vztrajal in se iztegoval proti najčudovitejši nagradi, ki si jo pridobil zame.

Berilo

Flp 3,10–21

Ključna vrstica

Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju. Flp 3,13–14