Nadloga laži

17. avgust 2026
»Kakšno kruto dejanje je biti lažniv,« je nekoč zapisal nemški teolog v pesmi, v kateri primerja odnose, zgrajene na zaupanju, s tistimi, ki jih uničujejo laži. Resnične, ljubeče besede je opisal kot »čudovite začimbe, vmešane v dneve«. Toda laži so kot potresi v umu in strup za dušo: »V umu, ki ne more več zaupati nekomu, ki ga je nekoč ljubil, se ustvari opustošenje ... kuga se širi s strani tistega, ki ne more povedati resnice.«
Podoba kuge, ki jo širijo laži, se morda zdi surova. Toda resno jemanje govora se ujema s tem, kako so naše besede in njihov vpliv opisane skozi celotno Sveto pismo. Ko Pavel novim vernikom razlaga razliko med življenjem pred združitvijo z Jezusom in po njej, besede zavzamejo osrednje mesto. »Ne lažite drug drugemu,« poudarja apostol, »saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred« (Kol 3,9–10).
Obstaja veliko razlogov za skušnjavo, da bi lagali ali izkrivljali resnico. Včasih morda mislimo, da je to najboljši način, da zaščitimo sebe ali druge. A po Kristusovi ljubezni, po njegovem Duhu, ki deluje v našem srcu, se učimo drugačne poti – take, ki jo spreminjajo »usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost« (3,12). Učimo se, kako lahko odpuščanje in ljubezen ustvarita takšno zaupanje in mir, ki prinaša počitek našim dušam (v. 15).
— Monica La Rose

V razmislek

Kako ste bili priča temu, da je laž povzročila škodo? Kako vam odpuščanje in ljubezen pomagata živeti iskreno?
Ljubeči Odrešenik, prosim, pomagaj mi blagoslavljati druge z besedami, ki so vredne zaupanja.

Berilo

Kol 3,9–15

Ključna vrstica

Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred. Kol 3,9