Na popolnoma pravem mestu

3. januar 2020
Znanstveniki vedo, da je naš planet točno na pravi oddaljenosti od sonca, da ima koristi od njegove vročine. Če bi bil malo bliže, bi izhlapela vsa voda, tako kot na Veneri. Če bi bil malo dlje, bi vse zmrznilo, tako kot na Marsu. Zemlja je tudi ravno prave velikosti, da oddaja pravo mero težnosti. Če bi je imela manj, bi bilo na njej vse breztežno sterilno, tako kot na luni, več težnosti pa bi ujelo strupene pline, ki zadušijo življenje, tako kot na Jupitru.
Zapleteno fizično, kemijsko in biološko delovanje, ki ga vsebuje naš svet, nosi odtis prefinjenega Oblikovalca. Vpogled v to zapleteno stvaritev dobimo, ko Bog spregovori Jobu o stvareh, ki presegajo naše spoznanje. »Kje si bil, ko sem utemeljeval zemljo,« vpraša Bog. »Kdo je določil njene mere, ali morda veš? Ali kdo je potegnil čeznjo merilno vrvico? Na čem stojijo njeni stebri, ali kdo je položil njen vogalni kamen?« (Job 38,4–6).
Ta pogled na veličino stvarstva povzroči, da se čudimo Zemljinim mogočnim oceanom, ki se klanjajo pred tistim, ki »je zaprl morje z vrati, ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja … [ki je rekel] ›Do sem pojdeš, naprej pa ne‹« (v. 8–11). V občudovanju pojmo z jutranjimi zvezdami in vriskajmo z angeli (v. 7), kajti ta dovršeni svet je bil ustvarjen za nas, da bi spoznali Boga in mu zaupali.
— Remi Oyedele

V razmislek

Kako vas Božje čudovito stvarstvo navaja k slavljenju? Kaj na njegovi podobi odkriva Stvarnika?
Hvala ti, Stvarnik Bog, za ta dovršeni svet, ki si ga oblikoval za nas.

Berilo

Job 38,4–11

Ključna vrstica

Kje si bil, ko sem utemeljeval zemljo? Job 38,4