Na naših srcih

19. julij 2020
Potem ko se je neki deček srečal s težavami v šoli, ga je njegov očka začel učiti besede, ki naj bi si jih ponavljal vsako jutro pred šolo: »Zahvaljujem se Bogu, da me je danes zbudil. V šolo grem, da se lahko naučim … in da sem voditelj, za kakršnega me je ustvaril Bog.« Te besede so način, kako oče upa, da bo pomagal sinu, da jih uporabi zase in se spopade z neizogibnimi težavami v življenju.
Ko oče pomaga svojemu sinu, naj si zapomni te besede, dela nekaj podobnega, kot je Bog zapovedal Izraelcem v puščavi: »Te besede, … , naj bodo v tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom« (5 Mz 6,6–7).
Potem ko so štirideset let tavali po puščavi, je bila naslednja generacija Izraelcev pripravljena na vstop v obljubljeno deželo. Bog je vedel, da jim ne bo lahko uspeti – razen če bodo osredotočeni nanj. Tako jih je po Mojzesu spodbudil, naj se spomnijo in naj mu bodo poslušni – in naj pomagajo svojim otrokom poznati in ljubiti Boga, tako da govorijo o njegovi besedi: »… ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš!« (v. 7).
Vsak novi dan se lahko tudi mi predamo temu, da bomo dovolili Svetemu pismu, naj vodi naše srce in misli, ko živimo v hvaležnosti njemu.
— Alyson Kieda

V razmislek

Kaj lahko storiš, da ohraniš Sveto pismo v svojem srcu? Zakaj je pomembno brati in govoriti o besedi s svojimi bližnjimi?
Dragi Bog, hvala, da mi daš vsak novi dan. Pomagaj mi ohranjati tvojo modrost v svojem srcu in mislih.

Berilo

5 Mz 6,1–9

Ključna vrstica

Te besede, … , naj bodo v tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom. 5 Mz 6,6–7