Molitveni sprehod

27. februar 2026
Obtičala sem. Napisala sem polovico komentarja k vrsticam, ko so moje misli presahnile. »Bog, kaj naj storim?« sem molila. Spomnila sem se raziskave, ki je ugotovila, da pospešimo svojo ustvarjalnost v povprečju za 60 odstotkov, ko hodimo, zato sem odšla ven in nadaljevala pogovor z Bogom na bližnji stezi. Čez trideset minut sem bila osvežena. Vrnila sem se k tipkovnici in dokončala članek.
V 2 Kr 4,18–35 beremo, da sta se Elizej in njegov služabnik Gehazi odzvala na Šunemkino prošnjo, naj pomagata njenemu mrtvemu sinu (4,20–35). Po Elizejevih navodilih (v. 29) je Gehazi položil njegovo palico na otroka (v. 31). Molila sta. Potem se je Elizej ulegel na dečka. Nazadnje je Elizej »vstal in šel po sobi gor in dol, se spet povzpel in se zleknil nanj. Tedaj je deček … odprl oči« (v. 35).
Sveto pismo nam ne pove, zakaj je Elizej »šel po sobi gor in dol« niti tega, kaj je razmišljal. Vemo pa, da ko Elizejeve molitve niso bile uslišane, ni odnehal. Ni si ga težko predstavljati, ko se pogovarja z Bogom v tej nujni situaciji.
Kaj naredite, ko obtičite in ne veste, kaj bi naredili? Mogoče je na mestu molitveni sprehod. Najsi gremo ven na sprehod ali hodimo gor in dol v svojem domu, nam povezanost z Bogom, ko smo v potrebi, prinese odgovore, ki naslavljajo naše okoliščine.
— Elisa Morgan

V razmislek

Kje ste obtičali? Kako se lahko sporazumevate z Bogom v tej situaciji, da vas lahko vodi?
Dragi Bog, ko obtičim, mi pomagaj, da bom hodil s teboj.

Berilo

2 Kr 4,31–35

Ključna vrstica

Nato je [Elizej] vstal in šel po sobi gor in dol. 2 Kr 4,35