Molíte, kar imate na srcu
7. december 2025
Brenda in Ed sta sedla v avto in začela svojo rutino četrtkovih večerov. »Kje bi rada jedla?« »Oh, Ed, vseeno mi je, kjerkoli bo v redu, res.« Ed je to že doživel. »V redu, kaj pa Burger King?« Brenda se je naježila. »Ne, kjerkoli drugje, samo tam ne!« Ed je vzdihnil. »Kje pa potem?« Brenda je vztrajala: »Kjerkoli bo v redu, res.«
To je tema komedij, smešna od daleč, ker vemo, kako nas to razjezi v tistem trenutku.
Včasih je tako tudi v našem molitvenem življenju. Preveč nejasni smo. V nasprotju s tem molitev v Danielu 9 odkrije, da Daniel drzno pove, kaj hoče. Najprej prizna grehe svojega ljudstva. »Grešili smo in krivično ravnali« (v. 5). Potem pove svoje prošnje. »Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo!« (v. 17) »O Gospod, poslušaj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to!« (v. 19) Bog ni bil Danielu ničesar dolžan, a Danielovo zaupanje v Božje obilno usmiljenje« (v. 18) je bilo takšno, da se je počutil svobodnega, da prinese predenj polno težo svojih želja.
Vedno je prav moliti »vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti«, kot je Jezus molil k Očetu v noči pred križanjem (Mt 26,39). A obstajajo trenutki, ko je pot naprej ta, da rečemo, kar hočemo. Bog spoštuje našo drznost, ko pridemo predenj s skesanim srcem. Zato bodite drzni, molíte, kar je na vašem srcu, in to zaupajte Bogu obilnega usmiljenja.
To je tema komedij, smešna od daleč, ker vemo, kako nas to razjezi v tistem trenutku.
Včasih je tako tudi v našem molitvenem življenju. Preveč nejasni smo. V nasprotju s tem molitev v Danielu 9 odkrije, da Daniel drzno pove, kaj hoče. Najprej prizna grehe svojega ljudstva. »Grešili smo in krivično ravnali« (v. 5). Potem pove svoje prošnje. »Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo!« (v. 17) »O Gospod, poslušaj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to!« (v. 19) Bog ni bil Danielu ničesar dolžan, a Danielovo zaupanje v Božje obilno usmiljenje« (v. 18) je bilo takšno, da se je počutil svobodnega, da prinese predenj polno težo svojih želja.
Vedno je prav moliti »vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti«, kot je Jezus molil k Očetu v noči pred križanjem (Mt 26,39). A obstajajo trenutki, ko je pot naprej ta, da rečemo, kar hočemo. Bog spoštuje našo drznost, ko pridemo predenj s skesanim srcem. Zato bodite drzni, molíte, kar je na vašem srcu, in to zaupajte Bogu obilnega usmiljenja.
– John Blase
V razmislek
Kako se lahko vaše molitve primerjajo z Dan 9,4–19? Kaj morate morda priznati, preden izrazite svoje prošnje Bogu?
Zdaj pa, o Bog, prosim, usliši molitve svojega služabnika.