Luč življenja

8. maj 2026
Leta 1905 se je v svoje stanovanje v Bernu v Švici zaprl urejen mladenič, ki se je ukvarjal z zapletenimi miselnimi eksperimenti o naravi vesolja. Fizik je z mrzlično osredotočenostjo delal in predeloval svoje izračune. Po štirih miselno napornih mesecih je ta moški na novo napisal veliko tega, kar je bilo znanega o delovanju sveta. Ta moški je bil Albert Einstein. Star je bil šestindvajset let.
A kljub temu, da je imel čudovit znanstveni um, je Einstein rekel: »Več ko se naučim, bolj spoznavam, koliko stvari ne vem.«
Sveto pismo pogosto usmerja k Božjemu veličastju, ki se odraža v njegovem stvarstvu: »Nebesa pripovedujejo o Božji slavi« (Ps 19,2) in Job je že prej izrekel Einsteinove besede: »Ali moreš … spoznati popolnost Mogočnega? Višja je kakor nebo« (Job 11,7–8).
Toda Božja stvarjenjska slava je še večja od prostranosti vesolj: »V začetku je bila beseda. … In Beseda je postala meso« (Jn 1,1.14). Ne obstajajo matematični izračuni, ki bi lahko razložili Božje izredno dejanje, ko je stopil v človeštvo v osebi Jezusa Kristusa. Bog ni samo »nekje daleč« v vesolju, kjer ga ne moremo niti začeti spoznavati, ampak je tukaj z nami, Beseda med nami, luč življenja (1,4), ki jo lahko spoznamo osebno in intimno.
— Kenneth Petersen

V razmislek

Kaj vas osupne pri veličini vesolja? Kako se ob veličastju Božjega stvarstva počutite glede svojega odnosa z Jezusom Kristusom?
Dragi Bog, hvala za veličastje tvojega stvarstva in za tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki me je odrešil v novo življenje.

Berilo

Jn 1,1–14

Ključna vrstica

V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. Jn 1,4