Ko ne moreš iti naprej

19. november 2021
Leta 2006 je moj oče zbolel za nevrološko boleznijo, ki ga je oropala spomina, govora in nadzora nad telesnimi gibi. Leta 2011 je obležal v postelji in moja mama še naprej doma skrbi zanj. Začetek bolezni je bil temen čas. Bilo me je strah, vedela nisem ničesar o skrbi za bolnika, skrbelo me je za finance in mamino zdravje.
Besede iz Žal 3,22 so mi pomagale vstati mnogo juter, ko je bila svetloba tako siva kot stanje mojega srca: »Dobrota Gospodova je, da nismo popolnoma pokončani.« Hebrejska beseda za »pokončani« pomeni »biti popolnoma izrabljen« ali »priti do konca«.
Božja velika ljubezen nam omogoča, da gremo naprej, vstanemo in se soočimo z dnevom. Naše preizkušnje se morda zdijo preobremenjujoče, a ne bodo nas uničile, ker je Božja ljubezen veliko večja!
Spominjam se mnogih trenutkov, ko je Bog izkazal svojo zvestobo in ljubezen moji družini. Njegovo skrb sem videla v prijaznosti sorodnikov in prijateljev, modrem nasvetu zdravnikov, finančni skrbi in opomniku v naših srcih, da bo moje oče nekega dne ponovno zdrav v nebesih.
Če greste skozi temno obdobje, ne izgubite upanja. To, s čimer se soočate, vas ne bo pokončalo. Še naprej zaupajte v Božjo zvesto ljubezen in skrb za vas.
— Karen Huang

V razmislek

Ko ste sredi težav, kam greste po pomoč? Kako se lahko opomnite, da boste zaupali v Božjo veliko ljubezen?
Oče, pomagaj mi, da ti bom še naprej zaupal. Odpri mi oči, da bom lahko videl tvojo ljubezen in zvestobo.

Berilo

Žal 3,21–23

Ključna vrstica

Dobrota Gospodova je, da nismo popolnoma pokončani … velika je tvoja zvestoba. Žal 3,22–23