Kava z usmiljenjem

Ko je Pam tragično izgubila svojega šestnajstletnega sina v prometni nesreči, je povabila družino in prijatelje v mrliško vežico, da se poslovijo od njega. Tisti strašno mrzli decembrski večer so njeni gostje prišli s skodelicami kave in ji povedali za skrivnostnega moža Matthewa, ki jim je zastonj dal kavo. Kasneje ga je poiskala, da bi se mu zahvalila. Ne samo da je dal ljudem močno potrebno toploto in osvežitev, v temnem času jih je tudi spomnil na dobro v svetu. »Tako mi je bilo hudo zanje,« je razložil Matthew. »Želel sem nekaj storiti, a lahko sem samo skuhal kavo, zato sem jo skuhal.«
Njegovo sočutje, ki mu je sledilo dejanje, je isti vzorec, ki nam ga je pokazal Jezus, ko je nahranil štiri tisoč mož. Zgodba je podobna tisti, ko jih je nahranil pet tisoč, kjer je pomnožil nekaj hlebčkov kruha in ribe, da bi nahranil mnoge (Mr 8,5–10). Tokratni odlomek pa nam da vpogled v Jezusovo motivacijo: »Smili se mi množica … Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali« (v. 2–3).
Božje srce vedno poskrbi za naše duhovne potrebe in za naše materialne potrebe. Drzno lahko molimo k Bogu, naj skrbi za nas, saj vemo, da nas Jezus ljubi. Hkrati pa se lahko veselimo, da imajo lahko celo majhna dejanja, ki jih napaja Božje sočutje, velik učinek.

— Tanya Marlow

V razmislek

Za koga vam v tem trenutku Bog daje sočutje? H kakšnemu majhnemu dejanju vas morda spodbuja Bog?

Gospod sočutja, hvala, da celostno skrbiš za nas. Danes ti prinašam svojo žejno dušo, svoje skrbi in svoje praktične potrebe.

Vir:

Naš vsakdanji kruh