Kaj si ti?
16. december 2021
Ko sem vstopila v prodajalno sladoleda s svojim petletnim sinom, ki je dveh ras, me je moški za pultom ošinil in strmel v mojega otroka. »Kaj si pa ti?«
Njegovo vprašanje in oster ton sta sprožila vse preveč poznano jezo in srčno bolečino, ki sem ju izkusila, ko sem odraščala kot oseba mešane rase, ki ni ustrezala stereotipom. Xavierja sem potegnila bliže in se obrnila proti svojemu temnopoltemu možu, ko je vstopil v prodajalno. S priprtimi očmi je prodajalec v tišini izpolnil najino naročilo.
Tiho sem molila za prodajalca, ko je moj sin našteval okuse sladoleda, ki bi jih rad poskusil. Pokesala sem se svoje grenkobe in prosila Boga, naj mi da duha odpuščanja. S svojo svetlo, a ne belo poltjo sem bila tarča podobnih pogledov, ki so skozi leta spremljali isto vprašanje. Borila sem se z negotovostjo in občutki nevrednosti, dokler se nisem začela učiti, kako sprejeti svojo identiteto kot Božja ljubljena hči.
Apostol Pavel pravi, da smo verujoči v Jezusa »po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi,« enako dragoceni in čudovito različni. Tesno smo povezani in namenoma ustvarjeni za sodelovanje (Gal 3,26–29). Ko je Bog poslal svojega Sina, da nas odreši, smo postali družina po njegovi krvi, preliti na križu v odpuščanje naših grehov (4,4–7). Ker smo nosilci Božje podobe, naše vrednosti ne morejo določati mnenja, pričakovanja ali pristranskost drugih.
Kaj smo mi? Mi smo Božji otroci.
Njegovo vprašanje in oster ton sta sprožila vse preveč poznano jezo in srčno bolečino, ki sem ju izkusila, ko sem odraščala kot oseba mešane rase, ki ni ustrezala stereotipom. Xavierja sem potegnila bliže in se obrnila proti svojemu temnopoltemu možu, ko je vstopil v prodajalno. S priprtimi očmi je prodajalec v tišini izpolnil najino naročilo.
Tiho sem molila za prodajalca, ko je moj sin našteval okuse sladoleda, ki bi jih rad poskusil. Pokesala sem se svoje grenkobe in prosila Boga, naj mi da duha odpuščanja. S svojo svetlo, a ne belo poltjo sem bila tarča podobnih pogledov, ki so skozi leta spremljali isto vprašanje. Borila sem se z negotovostjo in občutki nevrednosti, dokler se nisem začela učiti, kako sprejeti svojo identiteto kot Božja ljubljena hči.
Apostol Pavel pravi, da smo verujoči v Jezusa »po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi,« enako dragoceni in čudovito različni. Tesno smo povezani in namenoma ustvarjeni za sodelovanje (Gal 3,26–29). Ko je Bog poslal svojega Sina, da nas odreši, smo postali družina po njegovi krvi, preliti na križu v odpuščanje naših grehov (4,4–7). Ker smo nosilci Božje podobe, naše vrednosti ne morejo določati mnenja, pričakovanja ali pristranskost drugih.
Kaj smo mi? Mi smo Božji otroci.
— Xochitl Dixon
V razmislek
Kdaj ste dvomili v svojo vrednost človeka zaradi mnenj, pričakovanj ali pristranskosti drugih? Kako vam lahko spoznanje, da smo vsi Božji otroci nosilci njegove podobe, pomaga ljubiti tiste, ki so drugačni od vas?
Oče Bog, prosim, pomagaj mi gledati nase in na druge skozi tvoje oči. Pomagaj mi ljubiti s tvojim srcem, ko prihajam v stik z ljudmi, ki so drugačni od mene.