Junaki, tirani in Jezus

12. december 2021
Beethoven je bil jezen. Svojo Tretjo simfonijo je hotel poimenovati »Bonaparte«. V obdobju verske in politične tiranije je videl Napoleona kot junaka ljudi in prvaka svobode. A ko se je francoski general razglasil za cesarja, si je slavni skladatelj premislil. Svojega bivšega junaka je obtožil za podleža in tirana in tako močno radiral Bonapartovo ime, da je v originalni partituri naredil luknjo.
Zgodnji kristjani so morali biti razočarani, ko je bilo uničeno njihovo upanje v politično reformo. Zbudil je upanje v življenje brez tiranije cesarjevih nasilnih davkov in vojaške prisotnosti. A desetletja kasneje je Rim še vedno vladal svetu. Jezusovi sli so ostali prestrašeni in slabotni. Za njegove učence sta bila značilna nezrelost in prepiranje (1 Kor 1,11–12; 3,1–3.)
A bila je razlika. Pavel je videl preko tega, kar je ostalo nespremenjeno. Njegova pisma so se začenjala, končevala in prekipevala s Kristusovim imenom. Z vstalim Kristusom. S Kristusom z obljubo, da se bo vrnil v moči. S Kristusom, ki bo sodil vsemu in vsem. Najprej pa je Pavel želel, da so kristjani utemeljeni v pomenu in posledicah njegovega križanja (2,2; 13,1–13).
Ljubezen, izražena v Jezusovi žrtvi, ga je naredila drugačnega vodjo. Ker je Gospod in Odrešenik sveta, je njegov križ spremenil vse. Jezusovo ime bo za vedno poznano in slavljeno nad vsemi imeni.
— Mart DeHaan

V razmislek

Kako se Jezus razlikuje od drugih voditeljev? Ali se lahko poistovetite s Pavlovim spominjanjem svoje slabotnosti in strahu? Kako vam Jezus pomaga pri tem?
Oče, prosim, pomagaj mi videti tvoje srce v žrtvi tvojega Sina.

Berilo

1 Kor 2,1–10

Ključna vrstica

Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. 1 Kor 2,2