Jajca molitve

7. julij 2020
Pred mojim kuhinjskim oknom si je taščica zgradila gnezdo pod žlebom strehe na verandi. Rada sem jo opazovala, ko je vpletala travo na varno mesto in jo zapognila, da bi valila jajca. Vsako jutro sem preverila njen napredek; vsako jutro ni bilo nič novega. Jajca taščice potrebujejo dva tedna, da se izvalijo.
Takšna nepotrpežljivost mi ni nova. Vedno sem nasprotovala čakanju, še posebej v molitvi. Z možem sva čakala skoraj pet let, preden sva posvojila prvega otroka. Pred desetletji je pisateljica Catherine Marshall napisala: »Molitve, tako kot jajca, se ne izvalijo takoj, ko jih izležemo.«
Prerok Habakuk se je boril s čakanjem v molitvi. Razočaran nad Božjo tišino ob babilonskem nasilnem zlorabljanju Južnega kraljestva, Juda, je rekel: »Stopil bom na svojo opazovalnico, postavil se bom na stolp. Oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo govoril« (Hab 2,1). Bog odgovori, da mora Habakuk čakati na »določeni čas« (v. 3), in usmeri Habakuka: »Zapiši videnje,« da se bo lahko beseda razširila, čim bo dana (v. 2).
Bog ne omeni, da je »določeni čas,« ko bo Babilon padel, oddaljen šest desetletij, kar je velik razmik med obljubo in izpolnitvijo. Kot jajca se tudi molitve pogosto ne izvalijo takoj, ampak se valijo v Božjih večjih namenih za naš svet in naše življenje.
— Elisa Morgan

V razmislek

Kako težko se vam zdi čakati, medtem ko Bog deluje? Ko čakate, kako ste lahko poslušni Bogu v delu, ki vam ga je že zaupal?
Dragi Bog, pomagaj mi, da ti bom zaupal, medtem ko čakam.

Berilo

Hab 2,1–3

Ključna vrstica

Če odlaša, ga le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudilo. Hab 2,3