Izgubljeni perfekcionisti
28. september 2025
Na zunaj je bila uspešna olimpijska tekačica Sydney McLaughlin–Levrone videti trdna kot skala. Znotraj pa je bila nekaj čisto drugega. »Prepričala sem se, da sem na zemlji zato, da zmagam,« je priznala. »In da bi prejela ljubezen in spoštovanje drugih, sem morala biti prva.«
Čeprav je bila kristjanka, je svojo vrednost na skrivaj popolnoma povezovala s svojim športnim uspehom, zato je bila ujetnica sramu in strahu pred porazom. Sčasoma jo je iskrenost njenega moža o njegovih slabostih opogumila, da ne skriva svojih napak. V molitvi se je Sydney popolnoma predala Bogu – in se spremenila.
Jaz nisem športnica, a se lahko poistovetim z njeno borbo, da povežem svojo vrednost s svojimi dosežki ali odobravanjem drugih. Jezusova prilika o izgubljenem sinu ni le za razuzdane grešnike, ki se poistovetijo s sinovo zavrnitvijo očeta v prid pretiranega uživanja in »razuzdanega življenja« (Lk 15,13). Je tudi za tiste, ki se na skrivaj borijo s sramom in neuspehom – položajem, v katerem se je znašel sin, ko je obubožal. Ko smo najbolj na tleh, morda tudi mi čutimo: »Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj [Božji] sin« (v. 19, 21).
Če se borite s čustvi strahu zaradi neuspehov ali porazov, vas vabim, da preživite čas ob sliki Boga kot očeta, ki se »ga je usmilil« (v. 20), ki nas objame in sprejme domov. Naj obilna Božja ljubezen stopi našo sramoto.
Čeprav je bila kristjanka, je svojo vrednost na skrivaj popolnoma povezovala s svojim športnim uspehom, zato je bila ujetnica sramu in strahu pred porazom. Sčasoma jo je iskrenost njenega moža o njegovih slabostih opogumila, da ne skriva svojih napak. V molitvi se je Sydney popolnoma predala Bogu – in se spremenila.
Jaz nisem športnica, a se lahko poistovetim z njeno borbo, da povežem svojo vrednost s svojimi dosežki ali odobravanjem drugih. Jezusova prilika o izgubljenem sinu ni le za razuzdane grešnike, ki se poistovetijo s sinovo zavrnitvijo očeta v prid pretiranega uživanja in »razuzdanega življenja« (Lk 15,13). Je tudi za tiste, ki se na skrivaj borijo s sramom in neuspehom – položajem, v katerem se je znašel sin, ko je obubožal. Ko smo najbolj na tleh, morda tudi mi čutimo: »Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj [Božji] sin« (v. 19, 21).
Če se borite s čustvi strahu zaradi neuspehov ali porazov, vas vabim, da preživite čas ob sliki Boga kot očeta, ki se »ga je usmilil« (v. 20), ki nas objame in sprejme domov. Naj obilna Božja ljubezen stopi našo sramoto.
— Tanya Marlow
V razmislek
Kakšna je bila vaša pot s perfekcionizmom in potrebo po odobravanju drugih? Na katerih področjih svojega življenja potrebujete Božjo ljubezen, da stopi vašo sramoto?
Ljubeči nebeški Oče, prinašam ti svojo sramoto in skrivne strahove. Pomagaj mi, da bom gledal le nate in sprejel tvojo obilno ljubezen do mene.