Imenovan od Boga

11. avgust 2020
Vrtinec. Batgirl. Turbo. To je nekaj vzdevkov, ki so jih dali svetovalcem na poletnem taboru, ki se ga vsako leto udeleži naša družina. Imena ustvarijo njihovi vrstniki in običajno izhajajo iz nerodnega dogodka, smešne navade ali priljubljenega hobija.
Vzdevki niso omejeni na tabor – najdemo jih celo v Svetem pismu. Na primer, Jezus je apostola Jakoba in Janeza omenjal kot »Sinova groma« (Mr 3,17). V Svetem pismu je redko, da bi nekdo sebi dal vzdevek, vendar se je to zgodilo, ko je ženska Naomi prosila ljudi, naj jo kličejo »Mara«, kar pomeni ›grenka‹ (Rut 1,20), ker sta umrla tako njen mož kot dva sinova. Zdelo se ji je, da je Bog naredil njeno življenje grenko (v. 21).
Novo ime, ki si ga je dala Naomi, pa se ni obdržalo, ker njene boleče izgube niso bile konec zgodbe. Sredi bridkosti jo je Bog blagoslovil z ljubečo snaho, Ruto, ki se je sčasoma ponovno poročila in imela sina ter s tem ponovno ustvarila družino za Naomi.
Čeprav smo morda včasih v skušnjavi, da bi si dali zagrenjene vzdevke, npr. zguba ali neljubljeni, glede na težave, ki smo jih izkusili, ali napake, ki smo jih storili, ta imena niso konec naše zgodbe. Te oznake lahko nadomestimo z imenom, ki ga je Bog dal vsakomur izmed nas, »Ljubljeni« (Rim 9,25), in iščemo načine, kako Bog skrbi za nas celo v najtežjih trenutkih.
— Lisa M. Samra

V razmislek

Pomislite na vzdevek, ki vam ga je nekdo dal. Kaj vam je bilo pri njem všeč in kaj vam ni bilo? Kako to, da vas Bog imenuje ljubljeni otrok, spremeni način, kako vidite sebe?
Nebeški Oče, hvala, da me ne določajo okoliščine ali izkušnje v življenju. Hvala, da me imenuješ »moj otrok«.

Berilo

Rut 1,19–22

Ključna vrstica

Ona pa jim je rekla: »Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara, zakaj Mogočni mi je poslal veliko bridkost.« Rut 1,20