Igranje bedaka

14. julij 2020
Moja najbolj ponižujoča izkušnja vseh časov je bila, ko sem nagovoril fakulteto, študente in prijatelje teološke šole ob 50. obletnici. Približal sem se govorniškemu odru z zapiski v roki in pogledal veliko množico. Oči so se mi ustavile na odličnih profesorjih, ki so sedeli v prvi vrsti, oblečeni v akademske halje, in so zelo resno gledali. Takoj me je zapustila vsa pamet. Usta so se mi izsušila in se ločila od možganov. Zamomljal sem nekaj prvih stavkov, potem pa sem začel improvizirati. Ker nisem imel pojma, kje sem v svojem govoru, sem začel mrzlično obračati strani, medtem ko sem govoril neumnosti, ki so zmedle vse. Nekako sem se prebil do konca, se odplazil nazaj na svoj stol in strmel v tla. Želel sem si umreti.
Vendar sem se naučil, da je ponižanje lahko nekaj dobrega, če vodi v ponižnost, saj je to ključ, ki odpira Božje srce. Sveto pismo pravi: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (Jak 4,6). Ponižne zasipa z milostjo. Sam Bog je rekel: »Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo« (Iz 66,2). Ko se ponižamo pred Bogom, nas on poviša (Jak 4,10). 
Ponižanje in sram nas lahko pripeljeta k Bogu, da nas oblikuje. Ko pademo, pademo v njegove roke.
— David H. Roper

V razmislek

Kaj je bil vaš najbolj ponižujoč in neroden trenutek? Kaj dobrega se je izvilo iz tega?
Ljubeči Bog, pomagaj mi sprejeti ponižanje, če kakorkoli prinese čast in slavo tebi.

Berilo

Jak 4,4–12

Ključna vrstica

Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Jak 4,6