Hvaležno srce

25. november 2021
Seneko, grškega filozofa antičnega Rima (4 pr. Kr. do 65 po Kr.), je cesarica Messalina nekoč obtožila prešuštva. Potem ko je senat obsodil Seneko na smrt, ga je cesar Klavdij raje izgnal na Korziko, mogoče ker je sumil, da je obtožba lažna. Ta pomilostitev je morda oblikovala Senekin pogled na hvaležnost, ko je napisal: »Vedno bodo obstajali morilci, tirani, tatovi, roparji, brezbožneži in izdajalci, a hujši od vseh njihovih zločinov je zločin nehvaležnosti.«
Senekin sodobnik, apostol Pavel, bi se verjeno strinjal. V Rim 1,21 je napisal, da je bil eden od sprožilcev propada človeštva, ko se ljudje niso hoteli zahvaljevati Bogu. Ko je pisal cerkvi v Kolosah, je trikrat spodbudil verujoče v Kristusa k hvaležnosti. Rekel je, da bi morali biti »polni zahvaljevanja« (Kol 2,7). Ko dovolimo, da Božji mir »kraljuje v [naših] srcih,« bi se morali odzvati s hvaležnostjo (3,15). Pravzaprav bi morala biti hvaležnost značilna za naše molitve (4,2).
Božja velika dobrota do nas nas spominja na eno velikih življenjskih resničnosti. Ne samo, da si Bog zasluži našo ljubezen in čaščenje, zasluži si tudi naše hvaležno srce. Vse, kar je dobrega v življenju, prihaja od njega (Jak 1,17).
Zaradi vsega, kar nam je dano v Kristusu, bi nam morala biti hvaležnost tako naravna kot dihanje. Odzovimo se na Božje milostne darove tako, da mu bomo izražali svojo hvaležnost.
— Bill Crowder

V razmislek

Kateri so eni največjih in najbolj trajnih blagoslovov, kar ste jih prejeli v življenju? Kakšne vsakodnevne blagoslove izkušate, ki jih tako zlahka pozabite?
Ljubeči Oče, odpusti mi za trenutke, ko sem imel tebe in tvoje blagoslove za samoumevne. Ustvari v meni hvaležno srce, da te bom častil in slavil za vse, kar si storil in še delaš.

Berilo

Kol 4,2–6

Ključna vrstica

Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte. Kol 4,2