Hvala Bogu za njegove darove
11. januar 2026
Starejši moški si je dolgo ogledoval otroške nahrbtnike v trgovini. Rekel mi je: »Moja vnukinja ima rojstni dan. Upam, da ji bo moje darilo všeč.« Po plačilu je vzel rožnat nahrbtnik z junakinjo iz risanke. Videti je bil navdušen.
Kasneje v restavraciji sem ga ponovno videla z deklico in njenimi starši. Ko je odprla darilo, je rekla: »Ni mi všeč ta junakinja! In sovražim rožnato!« Njeni starši so jo prisilili, da se je opravičila, a kljub temu se je pritoževala. Moje srce je bilo strto zaradi dedka.
Spomnila sem se, kako se jaz včasih odzivam na Božje darove. Pritožujem se, ker želim nekaj drugačnega, in ne uspem videti čudeža pred seboj – da je sam Bog ljubeče dal nekaj meni. Izraelci so se vedli podobno. Bog je izpolnil svojo obljubo, ki jim jo je dal: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba« (2 Mz 16,4). Božja zvesta preskrba v puščavi je bila zagotovljena: »Ko je na tabor ponoči padala rosa, je z njo padala tudi mana« (4 Mz 11,9).
A namesto da bi bili Izraelci hvaležni, so se pritoževali nad Božjim izrazom ljubeče preskrbe: »Ničesar več ni, le mano imamo pred očmi« (v. 6). Namesto da bi Boga ponižno prosili za drugo hrano, so se pritoževali nad njegovim darom.
Še vedno se spominjam prizadetega pogleda v dedkovih očeh tistega dne. Ob tem sem pomislila, kako se mora počutiti naš nebeški Oče, ko se pritožujemo. Bodimo hvaležni za darove, ki nam jih je dal.
Kasneje v restavraciji sem ga ponovno videla z deklico in njenimi starši. Ko je odprla darilo, je rekla: »Ni mi všeč ta junakinja! In sovražim rožnato!« Njeni starši so jo prisilili, da se je opravičila, a kljub temu se je pritoževala. Moje srce je bilo strto zaradi dedka.
Spomnila sem se, kako se jaz včasih odzivam na Božje darove. Pritožujem se, ker želim nekaj drugačnega, in ne uspem videti čudeža pred seboj – da je sam Bog ljubeče dal nekaj meni. Izraelci so se vedli podobno. Bog je izpolnil svojo obljubo, ki jim jo je dal: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba« (2 Mz 16,4). Božja zvesta preskrba v puščavi je bila zagotovljena: »Ko je na tabor ponoči padala rosa, je z njo padala tudi mana« (4 Mz 11,9).
A namesto da bi bili Izraelci hvaležni, so se pritoževali nad Božjim izrazom ljubeče preskrbe: »Ničesar več ni, le mano imamo pred očmi« (v. 6). Namesto da bi Boga ponižno prosili za drugo hrano, so se pritoževali nad njegovim darom.
Še vedno se spominjam prizadetega pogleda v dedkovih očeh tistega dne. Ob tem sem pomislila, kako se mora počutiti naš nebeški Oče, ko se pritožujemo. Bodimo hvaležni za darove, ki nam jih je dal.
— Karen Huang
V razmislek
Nad katerimi blagoslovi ste se pritoževali? Kako se lahko zahvalite Bogu zanje?
Oče, prosim, odpusti mi za trenutke, ko sem se pritoževal.