Gostoljubna velikodušnost
8. december 2025
Pred nekaj leti je naša cerkev gostila begunce, ki so pobegnili iz svoje države zaradi spremembe političnega vodstva. Cele družine so prišle samo s tem, kar so lahko spravile v majhno torbo. Več naših cerkvenih družin je odprlo svoje domove, čeprav so imeli nekateri le malo prostora.
Takšna milostna gostoljubnost odraža Božjo zapoved Izraelcem, preden so naselili obljubljeno deželo. Kot kmetijska družba so razumeli pomembnost žetve. Vsaka hrana bo pomembna, da jih bo spravila do žetve naslednjega leta. Bog je naročil Izraelcem, da ko žanjejo, naj se ne vračajo nazaj, da bi pobrali, kar so spregledali. »Naj bo za tujca, siroto in vdovo« (5 Mz 24,19). Bili naj bi velikodušni, in sicer ne z dajanjem, ko so vedeli, da imajo dovolj, ampak z dajanjem iz srca, ki zaupa v Božjo preskrbo, »da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok« (v. 19). Bog ima vedno dovolj.
Izkazovanje gostoljubnosti jih je tudi spomnilo, da so bili »sužnji v egiptovski deželi« (v. 22). Čeprav morda mi nismo doživeli takšnega zatiranja, smo vsi doživeli, da smo izobčenec ali v potrebi. Dobro se je spomniti naše najosnovnejše potrebe, svobode pred grehom. »Kristus [je] umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rim 5,8).
Vsaka velikodušnost, ki jo ponudimo ali prejmemo, je lahko proslavljanje našega velikodušnega Boga in »neopisljivega daru« njegovega Sina (2 Kor 9,15).
Takšna milostna gostoljubnost odraža Božjo zapoved Izraelcem, preden so naselili obljubljeno deželo. Kot kmetijska družba so razumeli pomembnost žetve. Vsaka hrana bo pomembna, da jih bo spravila do žetve naslednjega leta. Bog je naročil Izraelcem, da ko žanjejo, naj se ne vračajo nazaj, da bi pobrali, kar so spregledali. »Naj bo za tujca, siroto in vdovo« (5 Mz 24,19). Bili naj bi velikodušni, in sicer ne z dajanjem, ko so vedeli, da imajo dovolj, ampak z dajanjem iz srca, ki zaupa v Božjo preskrbo, »da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok« (v. 19). Bog ima vedno dovolj.
Izkazovanje gostoljubnosti jih je tudi spomnilo, da so bili »sužnji v egiptovski deželi« (v. 22). Čeprav morda mi nismo doživeli takšnega zatiranja, smo vsi doživeli, da smo izobčenec ali v potrebi. Dobro se je spomniti naše najosnovnejše potrebe, svobode pred grehom. »Kristus [je] umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rim 5,8).
Vsaka velikodušnost, ki jo ponudimo ali prejmemo, je lahko proslavljanje našega velikodušnega Boga in »neopisljivega daru« njegovega Sina (2 Kor 9,15).
— Matt Lucas
V razmislek
Kaj vam preprečuje, da bi razmišljali o Božji velikodušnosti do vas? Kako bi lahko danes proslavljali dar Jezusa?
Dragi Oče, prosim, odpri mi oči za vse, kar si mi dal v svojem Sinu.